VSC Sklep Cpg 211/2018

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) zahtevek tožeče stranke (tožnice), (1.) da se cena del po pogodbi z dne 10.8.2016 zniža za 4.480,99 EUR in (2.) da je tožena stranka (toženka) dolžna tožnici plačati 10.390,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2017 ter pravdne stroške, v celoti zavrglo kot neutemeljen in odločilo (II.) da je toženka v 15 dneh dolžna tožnici povrniti 2.207,41 EUR pravdnih stroškov, v primeru poteka paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2Zoper predmetno sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero iz vseh pritožbenih razlogov sodbo izpodbija v celoti in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je zatrjevala, da toženka pogodbeno dogovorjenih del ni nikoli opravila, da so bila neizvedena dela grajana že v poročilu M., da je bila toženka pozvana k opravi del in da jih tudi ob podpisu primopredajnega zapisnika ni izvedla. Sodba je nejasna v zapisu, da tožnica ob primopredajnem zapisniku ni predložila nobenega dopisa za odpravo drugih napak, in se ne da preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Primopredajni zapisnik ni odraz prevzema del, ki nikoli ni bil opravljen, zato v njem tudi ni „napak“. M. ni povedal, da je toženka napake iz poročila v pretežni meri odpravila, temveč, da je določene stvari upoštevala in jih naredila, za določene pa ni želela slišati. Izrecno je tudi povedal, da taksativno naštetih del ni opravila. Sodišče prve stopnje je napačno povzelo izpovedbo priče in je sodba protispisna (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). V dokaz trditev, da določenih del ni izvedla, je tožnica predlagala številne dokaze. Sodišče se ni opredelilo do izpovedbe C., M. in tožnice. Toženka je celo povedala, da meritev in projektne dokumentacije ni bila dolžna izvesti.¹ Nesporno je bilo, da modulov ni odpeljala na deponijo/uničenje/reciklažo. Tožnica je vložila tudi dokaze, da je dela opravila po drugem izvajalcu in jih plačala. Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se do teh dokazov ni opredelilo. Toženke ni pozvalo, naj predloži meritve in projektno dokumentacijo. O slednjem predlaganem dokazu ni sprejelo (zavrnilnega) dokaznega sklepa. Tožnici je odvzelo pravico do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnica je navajala o primopredajnem zapisniku na zaupanje.² O teh navedbah se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je tožnici odvzelo pravico do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče tudi ni opravilo dokazne ocene izvedenih dokazov skladno z 8. členom ZPP in je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi zmotno in napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, da dela niso bila prevzeta, da primopredaja ni bila opravljena in da je primopredajni zapisnik ne odraža. Ni se opredelilo do e-sporočila z dne 27.9.2016 in je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter tožnici odvzelo pravico do izjave. Dela niso bila predana v uporabo. Tega pravdni stranki nista niti zatrjevali niti izkazali. Ob edinem pregledu del avgusta 2016 je tožnica napake (neizvedena dela) grajala pravočasno, toženko je o tem obvestila na sestanku 26.8.2016 in ji 2.9.2016 poslala poročilo M. ter jo pozvala k odpravi napak, poziv pa ji je dala še 16.2.2017 s primernim rokom za odpravo napak (dokončanje posla). Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do trditev, da je toženko pozivala k izpolnitvi pogodbe in da ji je toženka to obljubljala. Toženka del namerno ni izvedla in gre za protipravno ravnanje. Tožnica vtožuje škodo zaradi neizvedbe del. Po sodbi in sklepu VS RS II Ips 228/2015 gre za škodo, ki se presoja po splošnih pravilih poslovne odškodninske odgovornosti (239. člen Obligacijskega zakonika (OZ)) in ne po pravilih o jamčevanju. Gre za zmotno uporabo materialnega prava.

3V odgovoru na pritožbo tožnice je toženka predlagala, da se neutemeljena pritožba zavrne, in priglasila stroške odgovora na pritožbo. Navajala je, da sta sklenili pisno pogodbo in aneks in opravili pisno primopredajo. Tožnica po primopredaji ni izvedla nobenih aktivnosti v zvezi z napakami ali neopravo del. Šele 16.2.2017 je poslala poziv. Ni izkazala, da bi v rokih uveljavljala kakršnokoli napako.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnica je v tej pravdi zoper toženko (podjemnico) s tožbo z dne 14.7.2017 vtoževala znižanje pogodbene cene v višini neopravljenih del po pogodbi z dne 10.8.2016 in aneksu z dne 2.9.2016 (za 4.480,99 EUR) ter plačilo 10.390,69 EUR na podlagi kondikcije (zaradi neopravljenih in plačanih del), škode (nastale zaradi izvedbe neopravljenih del po drugih izvajalcih) in škode na razsmerniku (nastale zaradi malomarnega izvajanja del toženke in zaradi njegove zamenjave po drugem izvajalcu). Tožnica je toženki za opravo del plačala pogodbeno dogovorjene zneske.

6Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek presojalo na podlagi prekluzije uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov zaradi stvarnih napak. Tožbenemu zahtevku ni ugodilo, ker tožnica ni pravočasno uveljavljala napak opravljenega dela, pri čemer se je v pretežni meri oprlo na 26.9.2016 podpisani zapisnik o primopredaji del ter na izdajo in plačilo računov. Grajanju v poročilu z dne 29.8.2016 oziroma elektronskem sporočilu z dne 2.9.2016 ni sledilo, ker je bil 26.9.2016 podpisan primopredajni zapisnik, tožničin poziv z dne 16.2.2017 pa je iz istega razloga ocenilo kot prepozen. Ocenilo je tudi, da tožnica ne uveljavlja refleksne škode. Zahtevek je zaradi nepravočasnega grajanja napak obravnavalo kot prepozen in ni ugotavljalo, če so jamčevalni zahtevki, za katere je bil predlagan tudi izvedenec, utemeljeni.

7Pritožbeno sodišče se kljub obširnim očitkom glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka do tega pritožbenega razloga ni opredelilo, saj je pritožba utemeljena že na podlagi pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, kar je botrovalo temu, da sodišče prve stopnje dejstev, ki so pravno relevantna za odločitev v tej pravdi, ni ugotavljalo. Za nobenega izmed zgoraj uveljavljanih zahtevkov namreč ne veljajo določbe o pravočasni notifikaciji stvarnih napak po podjemni pogodbi. Odškodnino v zvezi z razsmernikom (313,50 EUR), ki ga je sicer predhodno vgradila toženka, nato pa naj bi po zatrjevanjih tožnice do njegovega poškodovanja prišlo, ker je toženka malomarno izvajala druga dela, je treba obravnavati po splošnih načelih OZ o odškodninski odgovornosti, medtem ko je treba odškodnino v zvezi z neizvedenimi deli obravnavati po določbah o podjemnikovi obveznosti izvršitve dela (626., 627. in 628. člen OZ)), o splošnih pravilih o izpolnitvi obveznosti (239. in 243. člen OZ) in o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve (od 103. do 111. člena OZ).³ Povedano drugače, za nobenega izmed vtoževanih zahtevkov ne velja obveznost pravočasne notifikacije napak, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje, saj ne gre za uveljavljanje stvarnih napak.

8Gre za zmotno uporabo materialnega prava, zaradi katere je dejansko stanje v tolikšni meri nepopolno ugotovljeno, da pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more dopolniti postopka oziroma te kršitve odpraviti samo, zato je na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker se po tožbi z dne 14.7.2017 zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker v pretežni meri relevantno dejansko stanje na prvi stopnji sojenja sploh ni bilo ugotavljano, bi bilo nenazadnje z izvedbo dokaznega postopka na pritožbeni stopnji sojenja tudi prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS).

9Glede na trditveno podlago obeh pravdnih strank bo moralo namreč sodišče prve stopnje ugotavljati in nato presojati predpostavke toženkine odškodninske odgovornosti (protipravnost ravnanja, škodo, krivdo (velja izpodbojna domneva) in vzročno zvezo) v zvezi z zatrjevanimi malomarnim poškodovanjem razsmernika in neizvedenimi deli. Pri neizvedenih delih bo moralo upoštevaje obširne trditve in dokaze pravdnih strank posebno pozornost nameniti ugotavljanju, kaj je pravzaprav bil predmet podjemne pogodbe in aneksa, in šele nato, česa toženka (protipravno) ni izvedla. Vse navedeno bo terjalo ponovno obravnavo (celotne) trditvene in (tudi) dokazne podlage obeh pravdnih strank ter skrbno presojo v izpostavljenih smereh.

10Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Tožnica omenjene izpovedbe v pritožbi povzame.
² Tožnica svoje navedbe obširno povzema.
³ Tako tudi N. Plavšak, Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 3. knjiga, Mladinska knjiga, 2004, komentar k 632. in 639. členu OZ, str. 829 in 878.