UPRS Sodba II U 333/2016-9

Tožba se zavrne.

1Z v uvodu citiranim sklepom o davčni izvršbi je prvostopni organ odločil, da je tožeča stranka na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru št. EDST 1233/2015 z dne 1. 9. 2015, ki je postal izvršljiv dne 7. 10. 2015 dolžna plačati stroške postopka v znesku 255,00 EUR in stroške izdaje tega sklepa v višini 25,00 EUR. Zoper dolžnika se opravi davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima pri banki A. d.d., ki opravi rubež sredstev do višine dolgovane obveznosti po sklepu o izvršbi, pri čemer upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, kolikor gre za sredstva nakazana za tekoči mesec. Banki se naloži, da na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolgovane denarne obveznosti in prenese oz. izvršuje prenose zarubljenih sredstev na prehodni račun Finančne uprave Republike Slovenije. Banki se tudi prepove izplačati zarubljena denarna sredstva dolžniku, slednjemu pa razpolagati z zarubljenimi denarnimi sredstvi dokler ne bo poravnan dolg po sklepu o izvršbi.

2Zoper citirani sklep se je tožeča stranka pritožila, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo izpodbijani sklep Finančne uprave v drugem odstavku 1. točke izreka spremenilo in navedbo izvršilnega naslova dopolnilo tako, da ta pravilno glasi: "sodba Višjega sodišča v Maribor opr. št. PRp 152/2015 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. PR 473/2015-2721-25 z dne 16. 9. 2015", v preostalem delu pa njeno pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve zgoraj navedenih upravnih aktov izhaja, da se je predmetni postopek začel v skladu s 143., 146. in 156. členom ZDavP-2 na podlagi predloga predlagatelja izvršbe Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je prvostopnemu organu kot pristojnemu organu poslal predlog za izterjavo denarne terjatve izkazane z v izreku navedenim izvršilnim naslovom. Glede na to je prvostopni organ dovolil predlagano izvršbo, pri tem pa so upoštevane omejitve iz drugega odstavka 166. člena ZDavP-2, 159. člena ZDaP-2 in 160. člena ZDavP-2. Glede navedb v pritožbi, s katerimi tožeča stranka oporeka nastopu pravnomočnosti izvršilnega naslova, pojasnjuje, da so bili v času izdaje prvostopnega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, in sicer sodba Višjega sodišča v Mariboru opr. št. PRp 152/2015 z dne 1. 9. 2015 opremljena s potrdilom o izvršljivosti, iz katere izhaja, da je postala izvršljiva dne 7. 10. 2015. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen sklep, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato se dejstva, ki so v njem potrjena v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana. Ne glede na to drugostopni organ še pojasnjuje, da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. PR 473/2015-18 z de 6. 7. 2015 postala po zavrnjeni pritožbi in potrjeni sodbi prvostopenjskega sodišča s strani Višjega sodišča v Mariboru s sodbo pod opr. št. PRp 152/2015 z dne 1. 9. 2015 dne 17. 9. 2015 tudi pravnomočna. Tožeča stranka pa je bila tako pravnomočno spoznana za odgovorno storitve prekrška po določbi tretjega odstavka 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Postopek davčne izvršbe pa se ne nanaša na opisani prekrškovni postopek, temveč na izterjavo sodne takse, ki je bila tožeči stranki izrečena v prekrškovnem postopku.

3Glede navedb v pritožbi v zvezi s slabim finančnim stanjem tožeče stranke in v zvezi s tem, da je tožeča stranka brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pa pritožbeni organ pojasnjuje, da se v predmetnem postopku presoja zgolj pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Neugodno finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo takšnega sklepa, je pa banka pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati določbe drugega odstavka 166. ZDavP-2, 159. člena ZDavP-2 ter 160. člena ZDavP-2. Dodaja še, da je pritožbeni organ ugotovil, da je v izpodbijanem sklepu pomanjkljivo naveden izvršilni naslov na podlagi katerega se izvršba opravlja in ga je v skladu z 251. členom spremenil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

4Tožeča stranka v vloženi tožbi kot izpodbijane razloge navaja 2., 3., 3a., 8., 14., 15., 22., 23., 24., 26., 29., 33., 35., 54., 172. in 153. člen Ustave RS, 70. in 71. člen ZDavP-2, ZUP, 6., 7., 13. in 17. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah ter 257. in 258. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Pri tem se sklicuje tudi na več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Navaja, da zahteva razveljavitev davčnih postopkov, ker v zadevi ni bilo izdane nobene pravnomočne sodbe, ki bi lahko bila edina zakonita osnova za davčni postopek. Sklicuje se na načelo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, ki pomeni, da dokler zadeva ni dokončno zaključena s pravnomočno sodbo, ni dovoljen noben davčni poseg. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in postopek ustavi.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Dodaja, da se je v predmetnem postopku vodil upravni in ne kazenski postopek in sicer postopek davčne (upravne) izvršbe zaradi izterjave nedavčne denarne obveznosti, globe in stroškov davčne izvršbe, na predlog predlagatelja izvršbe, Okrajnega sodišča v Mariboru. Postopek izterjave se je pravilno začel na podlagi izvršilnega naslova, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti. Glede tožbenih navedb v zvezi s socialno ogroženostjo pa tožena stranka pojasnjuje, da to žal ni razlog za neizterjavo neplačane in zapadle denarne terjatve.

6Tožba ni utemeljena.

7Davčni organ postopa po ZDavP-2 tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZDavP-2). Če dolg ni plačan v rokih predpisanih z zakonom, davčni organ začne davčno izvršbo (143. člen ZDavP-2). Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznost, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2). Denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, določa 159. člen ZDavP-2, omejitve davčne izvršbe na dolžnikove prejemke pa 160. člen ZDavP-2. Drugi odstavek 166. člena ZDavP-2 pa določa, da na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (169. člen), oz. je davčna izvršba nanje omejena (160. člen), ni mogoče seči z davčno izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oz. je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.

8V obravnavani zadevi so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Ker dolg po zgoraj navedenem izvršilnem naslovu, ni bil plačan, je davčni organ na predlog predlagatelja izvršbe utemeljeno začel davčno izvršbo (143. člen ZDavP-2). Sklep o izvršbi, ki vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje 151. člen ZDavP-2, je bil pravilno izdan na podlagi izvršilnega naslova opremljenega s klavzulo izvršljivosti.

9Izpodbijani sklep je bil pravilno izdan na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, zato ni mogoče pritrditi pavšalni trditvi tožeče stranke, da je bilo s tem poseženo v njene človekove in ustavne pravice. Tožeča stranka tudi z ostalimi tožbenimi navedbami ne more doseči drugačne odločitve. Izvršilni naslov, to je sodba Višjega sodišča v Mariboru, št. PRp 152/2015 z dne 1. 9. 2015, je postala pravnomočna, zato je tudi sklicevanje tožeče stranke na načelo nedolžnosti in zatrjevanje, da zadeva še ni pravnomočno zaključena, neutemeljeno.

10Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).