VSL Sodba I Cpg 752/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama pritožbene stroške in je dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 571,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo 33.572,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega računa dalje do plačila (II. točka izreka) ter plačilo pravdnih stroškov v višini 3.189,62 EUR s pripadki (III. točka izreka). Bistveni razlogi sodišča prve so naslednji.

Pravdni stranki sta dne 3. 9. 2013 sklenili Solidarnostno pogodbo, katere pogodbeni stranki sta bili še dve družbi (S. d. o. o. in T. d. o. o.). Solidarnostna pogodba (v nadaljevanju: Pogodba) po svoji naravi predstavlja družbeno pogodbo. V skladu z 990. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)¹ se z družbeno pogodbo dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo. Vsak družbenik je dolžan v družbo prispevati to, kar je določeno s pogodbo (prvi odstavek 991. člena OZ). Prispevek je lahko tudi storitev (drugi odstavek 991. člena OZ).

Tožeča stranka se je s Pogodbo zavezala pogodbenim strankam zagotavljati podporo pri projektu B. na področju financiranja in projektnega vodenja investicije, tožena stranka pa se je med drugim zavezala tožeči stranki plačati 58.500,00 EUR po obrokih.² Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti izpolnila. Zato je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku za plačilo vtoževanega zneska po predloženih neplačanih računih.

2Proti sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).³ Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožene stranke. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter tožeči stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

Očitki glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja

5Tožena stranka je v pritožbi sodišču prve stopnje očitala, da je zmotno ugotovilo, da je bil S. D.⁴ seznanjen s Pogodbo. Pritožbene trditve tožene stranke, da je priča J. M.⁵ izpovedal, da je družba T. d. o. o. dobila plačilo za opravljene storitve, pri čemer ni bilo nikoli govora o Pogodbi, so iztrgane iz celotnega konteksta. Priča je namreč izpovedal, da je izstavljal račune tako kot je bilo dogovorjeno s Pogodbo (l. št. 138) in je pri tem pojasnil okoliščine plačevanja opravljenih storitev. Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje jasni in pravilni dokazni oceni v 9. točki razlogov izpodbijane sodbe in se nanje v celoti sklicuje. Sodišče prve stopnje je izpovedbo navedene priče povezalo tudi z elektronskimi sporočili, ki jih je v zvezi s Pogodbo in plačili po Pogodbi, J. M. pošiljal B. B., J. Š. in S. D. (A72, A64, A75, A76, A84). Nadalje tudi iz izpovedbe priče M. F.⁶ (glej list. št. 152) izhaja, da je bil S. D. seznanjen s Pogodbo. Le nasprotna izpoved zakonitega zastopnika tožene stranke ob vestni in skrbni presoji vseh ostalih dokazov (8. člen ZPP) ne more spremeniti jasne in pravilne dokazne ocene v izpodbijani sodbi.

6Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožeča stranka s Pogodbo zavezala nuditi podporo pri projektu B. na področju financiranja in projektnega vodenja investicije (četrta alineja 1. člena Pogodbe). Glede na navedeno je v tem postopku pravno odločilno le, ali je tožeča stranka te svoje obveznosti izpolnila, ne pa tudi ali je izvajala druge zatrjevane aktivnosti (pripravila ponudbo, celotno dokumentacijo in Pogodbo). Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na neizpolnjevanje drugih zatrjevanih aktivnosti ne bo opredelilo, ker za odločitev v pritožbenem postopku niso bile pravno odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7Ker pravno osebo v pravnem prometu zastopajo njeni zakoniti zastopniki oziroma osebe, ki so za to pooblaščene (32. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1), so neutemeljeni tudi vsi očitki, da obveznosti ni izpolnjevala tožeča stranka temveč B. B.⁷ Slednji je bil namreč tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke. Zato se vsa dejanja, ki jih je opravil v tej funkciji, štejejo kot dejanja tožeče stranke in ne kot njegova „osebna“ dejanja. Za odločitev v tem sporu ni pomembno iz katere relacije je zakoniti zastopnik tožeče stranke pridobil kontakte s kupcem „T.“ in niti kako je uspel zagotoviti financiranje. Pravno odločilno je le, ali je tožeča stranka nudila podpora pri pridobivanju kupca ter pri zagotovitvi sredstev.

8Da je tožeča stranka svoje obveznosti izpolnila „preko svojega zakonitega zastopnika“ pa izhaja že iz navedb tožene stranke v pritožbi. V njej je zatrjevala, da je priča J. M. omenjal prispevek B. B. ter da je to potrdila tudi priča M. F., ki je izjavil, da je B. B. pridobil največjo stranko, ker je z njo predhodno sodeloval. Ker se je firma družbe H. d. o. o. dne 18. 12. 2012 spremenila v firmo A. d. o. o. (glej pojasnilo tožeče stranke na št. 28 ter listinski dokaz na A12), ne držijo pritožbene trditve, da predložena elektronska korespondenca (priloge A79 do A82) ne izkazuje aktivnosti tožeče stranke glede financiranja. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka svoje obveznosti po Pogodbi izpolnila, pravilna.

9Tožena stranka je nadalje v pritožbi sodišču prve stopnje očitala, da je zmotno ugotovilo, da je tožena stranka račune tožeče stranke prejemala sproti. V zvezi s tem očitkom tožena stranka v pritožbi ponavlja navedbe, ki jih je podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje (primerjaj št. 15). Pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku, ob uveljavljanju pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, preizkuša pravilnost in zakonitost sodbe in ne trditvene podlage, ki jo je kot dejstveno podlago že upoštevalo sodišče prve stopnje. Zato se do teh pritožbenih trditev ni dolžno opredeliti (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Očitki o zmotni uporabi materialnega prava

10Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja posledično zmotno uporabilo materialno pravo glede zatrjevanega odstopa od pogodbe. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeče stranka ni kršila svojih pogodbenih obveznosti, niso podani odstopni razlogi po 106. in prvem odstavku 108. člena OZ.⁸ Zato odstop od pogodbe na podlagi navedenih določil ni mogoč, kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo na koncu 10. točke izpodbijane sodbe.

Očitki glede procesnih kršitev

11Tožena stranka je v pritožbi zatrjevala, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati niti prve pripravljalne vloge tožeče stranke, ki jo je vložila na prvem naroku za glavno obravnavo, niti druge pripravljalne vloge tožeče stranke, ki jo je vložila na drugem naroku za glavno obravnavo. Tožena stranka je zatrjevano procesno kršitev grajala že pred sodiščem prve stopnje.

12V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Sodišče lahko stranki omeji možnost, da bi na prvem naroku neomejeno navajala nova dejstva in dokaze s pozivom po drugem odstavku 286 člena ZPP. Ta poziv mora biti konkretiziran in usmerjen. Samo v tem primeru ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani stranke še pred prvim narokom za glavno obravnavo. V obravnavanem primeru iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bil tožeči stranki vročen takšen poziv niti tožeči stranki ni bil vročen poziv iz prvega odstavka 286.a člena ZPP.

13Iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP izhaja, da lahko stranka tudi brez poziva sodišča predloži pripravljalne vloge, pri čemer pa jih mora poslati sodišču dovolj zgodaj, da jih je mogoče nasprotni stranki pravočasno vročiti (pred narokom), tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanje ne bo potrebna preložitev naroka. V nasprotnem primeru se te vloge ne upoštevajo, razen če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (peti odstavek 286.a člena ZPP).

14Tožeča stranka je na prvem naroku v spis vložila obsežno pripravljalno vlogo, v kateri je med drugim predlagala tudi spremembo tožbe - razširitev na plačilo v vmesnem času zapadlih obrokov. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da vloga vložena na prvem naroku ni prepozna. Na prvem naroku namreč lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, razen če sodišče z ustreznim konkretiziranim in usmerjenim pozivom to omeji.

Iz sodb Vrhovnega sodišča na katere se sklicuje tožena stranka ne izhaja, da bi bilo dejansko stanje glede vlaganja vlog primerljivo. V sodbi III Ips 25/2013 je stranka podala nove navedbe na drugem naroku. Iz sodbe II Ips 342/2013 pa ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da bi se nanašale na vloge in navedbe, ki so bile podane tik pred ali na prvem naroku za glavno obravnavo.

15Ker je tožeča stranka na pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 1. 9. 2016, ki ji je bila vročena 7. 9. 2016 odgovorila tako rekoč v roku enega tedna, kar je minimalni rok za zagotovitev spoštovanja pravice do izjave, ni mogoče trditi, da gre za kakršnokoli zlorabo pravic. Četudi je tožeča stranka drugo pripravljalno vlogo vložila na drugem naroku, le ta ni zavlekla reševanja spora, saj je bil narok preložen zaradi izvedbe dokaznih predlogov (zaslišanja prič). Zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo tudi drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke.

Očitki glede stroškovne odločitve

16Končno ni utemeljeno niti pritožbeno nasprotovanje stroškovni odločitvi, ki jo vsebuje izpodbijani sklep. Potni stroški pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem postopku sodijo med potrebne izdatke (prvi odstavek 155. člena ZPP), čeprav ima pooblaščenec sedež izven območja sodišča in izven območja sedeža tožeče stranke. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pojasnila, da izbrani pooblaščenec zanjo in njenega zakonitega zastopnika vodi več postopkov (pravdnih in kazenskih), ki so medsebojno prepleteni, pri čemer se nekateri vodijo tudi pred sodiščem v Kopru, kjer ima sedež pooblaščenec. Zato je po oceni pritožbenega sodišča smotrno in upravičeno, da vse postopke vodi en pooblaščenec.

17Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

19Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni.

Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške odmerilo v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2018 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZST-1)⁹ in Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT)¹⁰ ob upoštevanju, da je bila vrednost predmeta 33.572,29 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 1000 točk za odgovor na pritožbo ter 2 odstotne materialne stroške (20 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 1244,40 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,459 EUR pa 571,18 EUR. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 571,18 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

¹ Ur. l. RS, št.: 83/2001 in naslednji.
² Stranke so se dogovorile, da bo tožena stranka tožeči stranki plačala znesek 58.500,00 EUR povečan za DDV v 30-ih obrokih v višini 1.950,00 EUR povečan za DDV vsakega 25. v mesecu na podlagi izdanega računa tožeče stranke, pri čemer prvo plačilo zapade predvidoma 25. 9. 2013, zadnje pa 25. 2. 2015. Z Aneksom se je tožeča stranka zavezala toženi stranki v prihodnje izdajati račune v višini 1.691,88 EUR povečane za DDV.
³ Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.
⁴ S. D. je bil zakoniti zastopnik tožene stranke od novembra 2014 dalje.
⁵ J. M. je bil v času, ko se je projekt pridobival zakoniti zastopnik tožene stranke, pogodbo je podpisal 3. 9. 2013 zakoniti zastopnik tožene stranke J. Š..
⁶ M. F. je zakoniti zastopnik družbe S. d. o. o.
⁷ B. D. je bil od 2. 9. 2014 do 28. 11.2014 direktor tožeče in tožene stranke, odgovor na tožbo, l. št. 15.
⁸ Iz določila 106. člena OZ izhaja, da lahko upnik odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti tudi v dodatnem roku ne bo izpolnil. Iz določila prvega odstavka 108. člena OZ pa izhaja, da kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodočih obveznosti, če je iz danih okoliščin očitno, da tudi te ne bodo izpolnjene.
⁹ Ur. l. RS, št.: 37/2008 in naslednji.
¹⁰ Ur. l. RS, št.: 2/2015 in naslednji.