VSL Sklep I Cp 2047/2018

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (v II/1 in drugem odstavku II/2 točkah izreka) spremeni tako, da se sedaj glasi:

„Zapuščina – idealni delež do 4136/10000 parc. št. 1318/1, k. o. X, se prenese v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine St 000/2018, ki poteka po zapustniku A. A. pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.“

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pokojnem A. A. nepremičnine parc. št. 1318/1, k. o. X in parc. št. *351/0 in *81/0, obe k. o. Y do 1/90 ter denarna sredstva pri banki; da so se dedovanju odpovedali zapustnikova sin in hči ter vsi dediči drugega dednega reda, da je Republika Slovenija na podlagi 128. člena ZD predlagala omejitev dedovanja do višine 7.855,12 EUR zaradi prejetega varstvenega dodatka ter da so terjatve do zapuščine priglasili Zavod ..., Z., d.d., T., d. o. o., in K. M. (I. točka izreka). Dedovanje po zapustniku je omejilo tako, da idealni delež 4136/10000 parc. št. 1318/1, k. o. X, postane last Republike Slovenije (točka II/1), preostala zapuščina pa se prenese v stečajno maso zapuščino brez dedičev stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Novem mestu St 000/2018 (prvi odstavek točke II/2). Odločilo je, da se po pravnomočnosti tega sklepa pri nepremičnini parc. št. 1318/1, k. o. X, odreja vknjižba lastninske pravice za Republiko Slovenijo v deležu do 4136/10000 (drugi odstavek točke II/2).

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje stečajna upraviteljica v postopku stečaja zapuščine po pokojnem zapustniku. Izpodbija ga v odločitvi, da se dedovanje po zapustniku omeji tako, da postane idealni delež do 4136/10000 parc. št. 1318/1, k. o. X, last Republike Slovenije ter v delu, v katerem se odreja ustrezna vknjižba lastninske pravice. Navaja, da velja omejitev iz 128. člena ZD samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. V stečajno maso spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob smrti. Pritožnica se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 948/2017 ter predlaga spremembo sklepa tako, da se celotno premoženje zapustnika prenese v stečajno maso, iz katere bodo upniki poplačani sorazmerno.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zapuščinski zadevi je izpostavljena dilema, ali v primeru stečaja zapuščine brez dedičev o zahtevani omejitvi dedovanja po določbi 128. člena Zakona o dedovanju – ZD odloči zapuščinsko sodišče in prenese v stečajno maso le presežek premoženja zapustnika, ali pa v stečajno maso prenese vse premoženje zapustnika ter se o vseh zahtevkih do zapuščine, vključno z zahtevkom 128. členu ZD, odloči v stečajnem postopku.

5Prvostopenjsko sodišče je v zapuščinskem postopku po pokojnem A. A. ugotovilo, da so se vsi dediči prvega in drugega dednega reda odpovedali dedovanju, prav tako se v postopku oklica se ni priglasil nihče, ki bi uveljavljal dedno pravico po zapustniku. Republika Slovenija je v zapuščinskem postopku predlagala omejitev dedovanja na podlagi 128. člena ZD zaradi prejetega varstvenega dodatka in drugih plačil do višine 7.855,12 EUR. Na predlog enega od upnikov je bil pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu začet postopek stečaja zapuščine po pokojnem St 000/2018 z dne 24. 5. 2018. Zapuščinsko sodišče je z izpodbijanim sklepom dedovanje po zapustniku omejilo tako, da naj postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, last Republike Slovenije, glede preostalega premoženja pa je odločilo, da se prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev.

6Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče pritožbe, da se v primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.¹

7V skladu s prvim odstavkom 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije oziroma občine. Preden zapuščinsko sodišče s sklepom izroči zapuščino brez dedičev državi oziroma občini, objavi oklic upnikom (219. člen ZD v zvezi s 142.a členom ZD), ki lahko v šestih mesecih predlagajo začetek stečaja zapuščine (142.b člen ZD). Stečaj zapuščine se nato izvede skladno z določili 414. do 418. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

8Namen postopka stečaja zapuščine je omogočiti vsem zapustnikovim upnikom, da prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih (415. člen ZFPPIPP). Če je začet stečaj zapuščine brez dedičev, ta zapuščina preide v stečajno maso in velja, da je ta posledica nastala z uvedbo dedovanja (1. točka prvega odstavka 417.b člena ZFPPIPP). V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev pa po določbi 1. točke tretjega odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti.

9Pritožnica² ima prav, da omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Ustavno sodišče RS³ je pri presoji ustavnosti te določbe, enako kot pravna teorija, zavzelo stališče, da temelji omejitev po 128. členu ZD primarno na zahtevi, naj se premoženje, ki obstaja zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa, da ga dobijo dediči. Pri omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, gre torej za razmerje med državo, ki je zapustniku pomoč dajala, in dediči, ki zapustnikovo premoženje sicer pridobijo brez ekvivalenta (za zapustnikove dolgove odgovarjajo samo do višine vrednosti podedovanega premoženja). V primeru stečaja zapuščine brez dedičev pa ni dedičev, ki bi neodplačno prejeli zapuščino, pač pa je država v enakopravnem razmerju z drugimi upniki prejemnika pomoči, ki so prav tako prispevali k nastanku ali ohranitvi njegovega premoženja, saj bi bilo s poravnavo obveznosti zapustnikovo premoženje manjše⁴. Zato ni utemeljenega razloga, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki (država oziroma občina) poplačali že v zapuščinskem postopku. V tej fazi postopka tudi ni odločilno, kakšna je pravna narava terjatve oziroma pravic posameznih upnikov (npr. izločitvena pravica). Slednje bo, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, realizirano v postopku stečaja zapuščine⁵.

10Ker bi moralo prvostopenjsko sodišče v skladu s citiranimi določili ZFPPIPP v stečajno maso v stečaju zapuščine prenesti celotno zapustnikovo premoženje, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in v izpodbijanem delu sklep spremenilo tako, da se zapuščina, ki je bila ugotovljena v I/1 točki izreka sklepa o dedovanju, tudi v delu, kjer je sodišče dedovanje po zapustniku omejilo, prenese v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine St 000/2018, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu (3. točka 365. člena v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP in 173. členom ZD).

¹ Tako je stališče sodne prakse v zadevah VSL I Cp 2512/2017 in VSM I Cp 948/2017, medtem ko je nasprotno stališče zavzeto v zadevi VSL II Cp 2740/2017.
² Kot stečajna upraviteljica varuje interese vseh zapustnikovih upnikov, zato je upravičena izpodbijati sklep zapuščinskega sodišča o prenosu zapuščine v stečajno maso, v kolikor ta prenos nasprotuje pravicam ostalih upnikov.
³ Odločba U-I-223/2008 z dne 8. 4. 2010.
⁴ VSM I Cp 948/2017.
⁵ VSL I Cp 2512/2017.