VSL Sklep I Ip 2379/2018

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Nadaljnji izvršilni stroški upnika se odmerijo na 1.746,53 EUR.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek prekinilo in upnika pozvalo, da v roku 3 mesecev predloži listino, ki bo primerna za vpis lastninske pravice na dolžnika na novi parceli 1 k.o. 000 skupaj s prenosom hipoteke in zaznambe izvršbe, oziroma v istem roku s tožbo zahteva tak vpis.

2Zoper sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložil upnik. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in po potrebi vrnitev zadeve v nov postopek in naložitev stroškov pritožbenega postopka v plačilo dolžniku. Navaja, da v skladu z določbo tretjega odstavka 56. člena ZEN od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na območju pogodbene komasacije med drugim ni dovoljen pravni promet z zemljišči. Nadalje navaja, da je bila hipoteka in zaznamba izvršbe pri nepremičnini vpisana pred zaznambo postopka komasacije in da skladno s sodno prakso uvedba komasacijskega postopka ne preprečuje nadaljevanja predhodno začetega izvršilnega postopka, ki ga tudi ni mogoče šteti za pravni promet z zemljišči. Opozarja, da je nepremičnina dolžnika še vedno vpisana v zemljiško knjigo, izvedene spremembe v katastru pa niso dokončne, saj se v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZEN dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije v zemljiškem katastru evidentira šele po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu v zemljiško knjigo, kar izhaja tudi iz odločbe GURS št. 000 z dne 14. 9. 2016, na katero se sklicuje sodišče. Bistveno je, da je nepremičnina še vedno vpisana v zemljiško knjigo, zaradi česar je napačna tudi ugotovitev sodišča, da predmetna nepremičnina ni samostojna stvar. Tako sodišču kot cenilki pa so še vedno na voljo tudi podatki, potrebni za cenitev. V elaboratu pogodbene komasacije z dne 9. 12. 2015, ki ga je sodišču predložila cenilka, je opisano in prikazano prejšnje oziroma še trenutno stanje parcel, prav tako pa so pri GURS dostopni tudi zgodovinski podatki iz zemljiškega katastra. Nadalje navaja, da je bila zaznamba postopka komasacije vpisana pri predmetni nepremičnini po trenutku, od katerega učinkujeta hipoteka in zaznamba izvršbe, zaradi česar postopek komasacije, s katerim upnik ni soglašal, ne more biti ovira za nadaljevanje izvršbe. Drugačna razlaga bi omogočala zlorabo postopka komasacije v škodo upnika. Ovire oziroma težave, ki bi zaradi nadaljevanja izvršbe lahko nastopile pri izvedbi ustreznih vpisov na podlagi komasacije v zemljiški knjigi, pa so nerelevantne. Nadalje še navaja, da vpis sprememb v zemljiško knjigo, kot izhajajo iz pogodbe o komasaciji, ni mogoč zaradi zastavnih pravic upnikov in drugih izvedenih pravic, vknjiženih pri nepremičninah, glede katerih imetniki niso podali soglasja k njihovemu izbrisu, kar tudi podrobneje pojasni. Tako bi bila tudi pridobitev izvirnika pogodbe o komasaciji in njegova predložitev naslovnemu sodišču brez pomena, saj na njeni podlagi komasacije, ki bi vključevala tudi vpis lastninske pravice dolžnika in vpis zastavne pravice upnika, ni mogoče realizirati v zemljiški knjigi. Enako pa velja za vložitev tožbe. Navaja še, da konkretni pravni položaj predmetne pogodbene komasacije in pravni položaj, ki ga ureja 168. člen ZIZ, nista primerljiva in sodišče prve stopnje navedeno določbo arbitrarno uporabi.

3V odgovoru na pritožbo upnika dolžnik predlaga njeno zavrnitev in zahteva povračilo stroškov.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

6V predmetni izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Kamniku na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju In 225/2011 z dne 3. 1. 2012, in odstopa z dne 18. 1. 2018, teče izvršba na nepremičnino dolžnika parcela 000 2. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila navedena parcela v letu 2016 ukinjena s postopkom pogodbene komasacije in na portalu GURS ni več zavedena, sicer pa iz zemljiške knjige izhaja, da je v njej ta še vedno vpisana, pri njej pa zaznamovana uvedba postopka komasacije na podlagi Pogodbe o komasaciji SV 00/15 z dne 9. 12. 2015. Nadalje je sodišče prve stopnje z vpogledom v pravnomočno odločbo GURS št. X z dne 14. 9. 2016 ugotovilo, da se je v postopku evidentiranja pogodbene komasacije parcela 000 2 ukinila in se združila skupaj z ukinjenima parcelama 3 in 4, oboje k.o. 000, v novo parcelo 000 1. Kot tudi, da na podlagi pogodbene komasacije sprememba parcel in njihovega lastništva v zemljiški knjigi še ni bila sprovedena, zaradi česar nove parcele in njihove meje v zemljiškem katastru tudi še niso evidentirane kot urejene. Navedeno je v skladu z določbo drugega odstavka 56. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), po kateri se dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije, kot tudi nove parcele in njihove meje kot urejene, v zemljiškem katastru evidentirajo šele po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah. Do vpisa v zemljiško knjigo pa se v zemljiški kataster kot podatek o lastnikih parcel začasno vpišejo lastniki novo nastalih parcel, kot to izhaja iz pogodbe o komasaciji in iz elaborata pogodbene komasacije.

7Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi tretjega odstavka 56. člena ZEN, po katerem od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo, na območju pogodbene komasacije ni dovoljen pravni promet z zemljišči, z obrazložitvijo, da nepremičnine dolžnika zaradi navedenega ne more prodajati. Ta zaključek sodišča prve stopnje pa je materialnopravno napačen. Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno, sodna praksa pa enotno, obravnava kot originaren pridobitni način. Ker ne gre za pravni promet, uvedeni postopek pogodbene komasacije, ki zajema tudi parcelo 000 2, ni ovira za njeno prodajo v izvršilnem postopku.¹

8Nadalje sodišče prve stopnje navaja, da bi morebitna prodaja parcele 000 2 dejansko pomenila prodajo zgolj dela novo nastale parcele 1 k.o. 000, kar ni dovoljeno in bi takšna prodaja tudi pomenila oviro pri izvedbi vpisov na podlagi komasacije v zemljiški knjigi. Pri tem utemeljuje, da mora imeti predlagan predmet izvršbe pravni status nepremičnine, torej samostojne stvari, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic in s tem izvršbe. Tak status pa glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da parcela 000 2 v zemljiški knjigi še vedno je vpisana kot samostojna parcela, ta nepremičnina ima. Za vodenje izvršbe na parcelo 000 2 je bistveno, da je ta vpisana v zemljiški knjigi in da je pri njej vpisana lastninska pravica v korist dolžnika.² Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, navedena dejstva so podana, zato pogojev za postopanje po 168. členu ZIZ, po katerem postopa sodišče, kadar lastništvo dolžnika iz zemljiške knjige ni razvidno, ni.

9Tudi ovire za nadaljevanje izvršilnega postopka ni. Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo (167. člen ZIZ). Sklep o izvršbi In 225/2011 z dne 3. 1. 2012 je pri parceli 000 2 zaznamovan (kot trdi pritožnik, z učinkom pred zaznambo uvedbe postopka pogodbene komasacije). Tudi ovire za nadaljnje izvršilno dejanje, ugotovitev vrednosti nepremičnine, ni. Kot opozarja pritožnik, je vse podatke o predmetu izvršbe mogoče pridobiti tudi iz arhiva GURS, z določenimi podatki, ki so vsebovani v elaboratu in pogodbi o komasaciji, pa cenilka, ki tudi sama ne trdi, da cenitve ni mogoče opraviti, že razpolaga.

10Ali bo izvedba Pogodbe o komasaciji SV 00/15 z dne 9. 12. 2015 zaradi morebitne prodaje parcele 000 2 v tem izvršilnem postopku otežena ali onemogočena, pa ni stvar tega postopka (in tudi ne bi bil upošteven ugovorni razlog, prim. 55. in 56. člen ZIZ), zaradi česar se pritožbeno sodišče do pritožbenih trditev s tem v zvezi niti ne opredeljuje.

11Ob vsem navedenem je pritožba upnika utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Upnik je s pritožbo uspel, zato je upravičen do povračila priglašenih pritožbenih stroškov za sestavo pravnega sredstva, materialne stroške in 22 % DDV, ter sodno takso, v skupni višini 1.746,53 EUR (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom in petim odstavkom 38. člena ZIZ). Dolžnik svoje stroške odgovora na pritožbo upnika krije sam, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 286/2012 z dne 28. 5. 2015 in sodbo Upravnega sodišča RS II U 406/2009 z dne 22. 6. 2011. Prim. še prvi odstavek 99. člena ZZK-1.
² Prim. 32. in 168. člen ZIZ. Sodišče dovoli in opravi izvršbo na nepremičnino, če je kot lastnik le-te v zemljiški knjigi vpisan dolžnik.