VSL Sklep I Cp 2225/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2225.2018Področje: stvarno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek II P 124/2017 do pravnomočne odločitve v zadevi N 111/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani.
2Tožnica v pritožbi proti temu sklepu navaja, da gre v postopku N 111/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani za delitev strankama vsaki do 1/2 solastnih nepremičnin parc. št. 5 in 7 (pravilno 6), k. o. X. Postopek delitve pa nima nobene zveze s predmetno pravdo, v kateri gre za to, da je toženka brez soglasja tožnice na eni od solastnih parcel postavila lesen kozolec, zidano ograjo, lopo za orodje, manjšo betonsko škarpo in stopnice ob terasi ter za eno etažo dvignila stanovanjsko hišo. Ravnala je torej v nasprotju z določbami 67. člena Stvarnopravnega zakonika, saj bi za navedene posege potrebovala soglasje tožnice kot solastnice.
3Pritožba je utemeljena.
4V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen). Predhodno vprašanje po tej določbi je vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od rešitve od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
5Zahtevki tožnice v obravnavani zadevi se nanašajo na odstranitev objektov na zemljišču parc. št. 6 k. o. X., katerega solastnici sta pravdni stranki vsaka do 1/2. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v sklepu I Cp 2331/2016 glede narave tožbenega zahtevka, tožnica uveljavlja varstvo pred vznemirjanjem na podlagi 99. člena v zvezi s 100. členom Stvarnopravnega zakonika – SPZ. Z negatorno tožbo po tej določbi mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko oziroma solastninsko pravico in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja, pri tem pa mu ni odvzel posesti stvari.
6Med pravdnima strankama je v teku glede sosednjih parcel 5 in 6, oboje k. o. X., že od leta 2008 nepravdni postopek zaradi delitve solastnih nepremičnin.
7Prvostopenjsko sodišče je sledilo predlogu toženke in sklep o prekinitvi postopka do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku N 111/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani oprlo na ugotovitev, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka za odstranitev v zahtevku zajetih objektov odvisna od vprašanja lastništva nepremičnin, ki so predmet bodoče delitve v nepravdnem postopku. Ocenilo je torej, da je odločitev v nepravdnem postopku predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi. Pritožba glede tega utemeljeno opozarja, da odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča parc. št. 6, k. o. X., na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku. Odločitev nepravdnega sodišča sama po sebi ne predstavlja predhodnega vprašanja in zato za prekinitev postopka iz tega razloga ni pravne podlage. Drži pa, da je glede na okoliščine obravnavane zadeve in v izogib nadaljnjim sodnim postopkom vztrajanje pri tožbenem zahtevku očitno neživljenjsko in nerazumno iz razlogov, ki jih je navedlo že prvostopenjsko sodišče (dejanska uporaba solastnih parcel in posledice zahtevane odstranitve dokončanih gradbenih objektov).
8Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 27. 3. 2026Nazaj na vrh ↑