VSL Sodba II Cpg 792/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna v 8 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 214,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v veljavi vzdržalo prvi in tretji odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7500/2018 z dne 1. 2. 2018 tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.218,00 EUR s pripadki ter ji povrniti izvršilne stroške v višni 74,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). V preostalem delu (za 200,00 EUR) je sklep o izvršbi v prvem odstavku razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v višini 478,71 EUR s pripadki (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka za toženo stranko opravila naročene gradbene storitve, ki jih tožene stranka ni plačala v celoti. Ker tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede podanega ugovora za znižanje plačila zaradi napak pri izvedbi del, je tožbenemu zahtevku ugodilo.

2Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem in drugem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).¹ Sodišču prve stopnje je očitala, da je kršilo določilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče. Zatrjevala je, da je obrazložitev sodbe v delu, ki se nanaša na pojasnilo, da naroka ni bilo potrebno opraviti upoštevajoč v vlogah zatrjevana dejstva in predlagane dokaze nerazumljiva in v nasprotju z listinami v spisu. Trdila je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da lahko napake v izvedbi del reklamira tudi ustno. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v sporih majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da sta pravdni stranki dalj časa poslovno sodelovali, tako, da je tožena stranka tožeči stranki ustno naročala izvedbo različnih gradbenih del, tožeča stranka pa je toženi stranki po opravljenih storitvah izstavila račune, ki jih je tožena stranka plačala, (2) da tožeča stranka vtožuje dolg po računu št. 1500009 z dne 4. 6. 2015 v višini 1.838,00 EUR za opravljene storitve pleskanja lesenega napušča na objektu S. ter dolg po računu št. 1500010 z dne 5. 6. 2015 v višini 380,00 EUR za opravljene storitve pleskanja, kitanja, brušenja sten in stropov na objektu P. ter (3) da tožena stranka navedenih računov v skupnem znesku 2.218,00 EUR ni plačala.

7Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru tožene stranke, ker je zmotno štelo, da bi tožena stranka morala reklamacijo opravljenih del podati pisno. To iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja. Sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke ni sledilo, ker tožena stranka ni podala konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih glede uveljavljanja jamčevalnega zahtevka.

8Ker sta bili pravdni stranki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (glej 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), v podjemnem razmerju po 619. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ),² bi tožena stranka morala reklamirati napake izvedenih del v skladu z določili 633. do 640. člena OZ. Torej bi morala zatrjevati in dokazati da: (1) je imelo delo napake, (2) je podjemnika o napakah pravočasno obvestila, (3) je podjemniku dala primeren rok za odpravo napak ter (4) da podjemnik v danem roku napak ni odpravil. Poleg tega bi morala podati tudi trditve o tem kolikšno vrednost je imelo izvršeno delo ob sklenitvi pogodbe brez napak in kolikšno vrednost bi imelo to delo z napakami v istem času.³

9Trditev o teh pravno odločilnih dejstvih pa tožena stranka v svojih vlogah, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni podala. Iz njenih pavšalnih trditev, da je ustno grajala tako kvaliteto materiala za lesen napušč kot tudi kvaliteto opravljene storitve ni mogoče ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Iz njih ni razvidno niti kakšne vrste so bile napake (skrite ali takšne, ki so vidne ob prevzemu), kar je pravno odločilno za presojo ali je bila reklamacija napak pravočasna. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede podanega ugovora pravilna.

10V skladu z določili ZPP ter ustaljeno sodno prakso⁴ dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank. Ker tožena stranka, kot je zgoraj pojasnjeno ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede podanega ugovora, bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanja priče) odveč. Glede na navedeno pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, s tem ko ni zaslišalo s strani tožene stranke predlagane priče, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ni utemeljen.

11Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo naroka, čeprav je bil med strankama upoštevajoč trditve v vlogah spor o obstoju napak. V sporu majhne vrednosti lahko sodišče odloči brez razpisa naroka, če po prejemu pripravljalnih vlog pravdnih strank ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena pravdna stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Ker tožena stranka v svojih vlogah ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede podanega ugovora in je bila v skladu s 453. členom ZPP že prekludirana s podajanjem dejstev in dokazov, odločitev sodišča prve stopnje, da se narok ne opravi, ni nerazumljiva in niti v nasprotju z listinami v spisu. Kot že pojasnjeno dokazi ne morejo nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Ker v sporih majhne vrednosti velja, da mora stranka narok izrecno zahtevati in kot takšna zahteva ne zadošča le predlog za zaslišanje prič, narok niti iz tega vidika ni bil potreben.

12Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj z njimi pritožnica ne more doseči drugačne odločitve (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

14Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni.

15Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške odmerilo v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2018 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZST-1)⁵ in Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT).⁶ Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo ter 2 odstotne materialne stroške (7,5 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 466,65 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,459 EUR pa 214,19 EUR. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 214,19 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in četrtim odstavkom 458. člena ZPP v zvezi s 313. členom ZPP).

¹ Ur. l. RS, št.: 26/1999 in naslednji.
² Ur. l. RS, št.: 83/2001 in naslednji.
³ Primerjaj: sodba VSL III Cp 907/2015.
⁴ Primerjaj: VSL sklep II Cp 627/2013 z dne 18. 9. 2013, VSL sodba I Cp 696/2013 z dne 23. 10. 2013 in VSRS sodba II Ips 24/2014 z dne 12. 2. 2015.
⁵ Ur. l. RS, št.: 37/2008 in naslednji.
⁶ Ur. l. RS, št.: 2/2015 in naslednji.