VSL Sklep IV Cp 819/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v odločitvi o predlogu za prešolanje (tč. I. izreka sklepa) in stroškovni odločitvi (tč. III. izreka sklepa) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu oziroma v odločitvi o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (tč. II izreka sklepa) se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog, da se skupni otrok udeležencev mld. A. A., rojen ..., v šolskem letu 2017/2018 vpiše v 4. razred Osnovne šole v Z. Hkrati je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z enako vsebino. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2Predlagateljica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo iz, kot navaja, vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi, podredno pa da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišču očita, da ni upoštevalo, da je prešolanje otrok pravica staršev in da je izbira osnovne šole vprašanje dnevnega življenja otrok. Zato o tem vprašanju odloča tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Pravica do izobraževanja in vzgoje otroka pripada staršu. Potrebno je zagotoviti, da so posegi v roditeljsko pravico predpisani kot izjemni in da se izjeme razlagajo restriktivno in v korist otroka. V praksi je težko ugotoviti, kaj je korist otroka v posameznem primeru. Sodišče ni upoštevalo, da bi z obiskovanjem šole v domačem kraju, za otroka odpadla vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otrok pa bi lahko porabil čas, ki bi ga sicer porabil za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. S tem ko je nasprotni udeleženec 31. 8. 2015 prepisal A. brata B. v Osnovno šolo v X., je odpadla še zadnja vez, ki jo ima A. z Osnovno šolo v Y. Nasprotovanje prešolanju A. s strani nasprotnega udeleženca je nagajanje predlagateljici. Če bi otrok obiskoval Osnovno šolo v Z., bi lahko hodil v šolo tudi peš, obiskovanje osnovne šole v kraju bivanja, pa bi pozitivno vplivalo na samostojnost in socializacijo otroka, saj bi lažje negoval odnose s sošolci v bližini. Zaradi zgodnjega vstajanja je otrok utrujen, sama pa je bila zaradi zamujanja v službo že na razgovoru pri ravnateljici Osnovne šole V., kjer je zaposlena. Bistvo te zadeve je, da je kršena otrokova ustavna pravica do izobraževanja, saj mu mati ne more zagotavljati prevoza v Y. S stališča zdrave pameti je jasno, da je zagotavljanje pogojev za obiskovanje šole in varna pot oziroma prevoz v šolo na vrhu lestvice prioritet pri tehtanju koristi otroka, ne pa morebitne travme, ko bi se otrok prešolal na drugo šolo in se umaknil iz okolja, kjer je po njenih navedbah stigmatiziran. Prevoz otroka v šolo izjemno težko zagotavlja, neprestano prosi tretje osebe, da ji vozijo otroka v šolo in iz šole, občasno pa ga je prisiljen voziti tudi njen invalidni partner. Bolj kot varnost otroka, ko ga v šolo vozijo različne ljudje, je pomembno, da je sedanja šola za otroka "varovalni dejavnik", o čemer razpredajo vsi po vrsti, od mlade psihologinje naprej. O tem kako A. funkcionira na šoli, govori tudi poročilo E asistenta osnovne šole, ki jo obiskuje in iz katerega so razvidni opisi njegovega obnašanja. Odkar ima nasprotni udeleženec z otrokom stike pod nadzorom, ki so bili začasno odrejeni v zadevi N 78/2017, se je A. zbližal s predlagateljico, ji zaupal, kaj se mu dogaja v šoli, da sošolci z njim že dolgo časa zelo grdo ravnajo, da je dežurni krivec za vse, da ga zasmehujejo in ponižujejo, česar prej materi sploh ni zaupal, ampak ji je rekel, da nima nič proti, če bi se prepisal na drugo šolo. To po predlagateljičinem mnenju relativizira ugotovitev o otrokovi resnični želji, da ostane na sedanji šoli. V poročilu Centra za socialno delo Z. nikjer ni navedeno, da je oče manipulativen do A. tudi glede prešolanja in da vpliva na njegovo mnenje. Če sodišče mnenju CSD, da bi se s prešolanjem A. zaključila vsaj ena bojna fronta med staršema, ni sledilo, bi moralo zaslišati delavko CSD-ja, ki je mnenje pripravila, ali pa zahtevala njegovo dopolnitev. Pristojni CSD že dolga leta obravnava konfliktne odnose obeh bivših zakoncev, pozna celotno situacijo in dinamiko. Zato je nepreudaren zaključek, da takšno mnenje ne more biti podlaga za prešolanje. Novo dejstvo na strani predlagateljice je v tem, da se je spremenila kolektivna pogodba na področju izobraževanja na podlagi katere je Osnovna šola V. uredila evidentiranje prisotnosti učiteljev, ki morajo biti na delovnem mestu ob 7.00 uri zjutraj. Predlagateljica je navedla pomembno okoliščino, in sicer, da A. ni upravičen do šolskega prevoza, niti ta ni organiziran, prav tako ni javnega prevoza in je zato problematično, kadar predlagateljica zboli. Do tega se sodišče ni opredelilo oziroma je navedlo, da to ni nova okoliščina. Prav tako sodišče ni upoštevalo poročila A. razredničarke z dne 16. 11. 2016, iz katerega izhaja, da A. dejansko ni navezan na osnovno šolo, katero obiskuje, da v šoli nima zares dobrih prijateljev, da se težko vključi v delo v skupini in da je bolj individualen tip in se drži zase. Zaključek sodišča, da je bolj kot razdalja in prihranek na času, pomembnejše otrokovo dobro počutje v sedanji šoli ter njegov občutek varnosti, je napačen in v nasprotju s spisovnimi podatki. Sodišče tudi ni pritegnilo izvedenca ustrezne stroke v postopek, da bi podal mnenje in izvid, ali bi prešolanje A. koristilo ali škodovalo. Tako je le začasno uredilo situacijo za A. oziroma le za šolsko leto 2017/2018 in ne tudi za naprej, kar nikakor ni v otrokovo korist. Pooblaščenka predlagateljice je štela, da se odpoved glavni obravnavi nanaša zgolj na izdajo začasne odredbe, sodišče pa je nato, v celotni zadevi odločilo brez obravnave, s čemer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Priče niso bile predlagane za ugotavljanje otrokove volje, kot je napačno sklenilo sodišče, ampak za ugotavljanje največje otrokove koristi.

3Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4Pritožba zoper odločitev o predlogu za nadomestitev sporazuma staršev pri izvrševanju roditeljske pravice je utemeljena, zoper odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe pa ni utemeljena.

5Predlagateljica očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka, ker da je v zadevi odločilo brez glavne obravnave.¹ Iz podatkov spisa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče 22. 11. 2017 opravilo poravnalni narok in nato narok za glavno obravnavo, na katerem ni izvajalo nobenih dokazov, zato je glavno obravnavo preložilo. Dne 8. 1. 2018 je opravilo narok za obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe. Narok, na katerem je glede na okoliščino, da je predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko povsem enak predlogu za odločitev o glavni stvari, izvajalo iste dokaze, kot bi jih na obravnavi glavnega predmeta postopka, je zaključilo s sklepom, da se izdaja začasne odredbe pridrži do pridobitve podatkov OŠ Y. o času prihoda A. v šolo in podatkov OŠ V. o evidenci prisotnosti predlagateljice na delovnem mestu. Podatke je posredovalo udeležencema postopka z dopisom, ki v uvodu vsebuje navedbo „zaradi predloga za izdajo začasne odredbe“, v nadaljevanju pa opozorilo, da se lahko v roku 3 dni odpovesta glavni obravnavi. Predlagateljica je sporočilo z dne 13. 2. 2018 res označila „zaradi predloga za izdajo začasne odredbe“, v njem pa navedla, da se odpoveduje glavni obravnavi, torej jasno opredeljenemu stadiju pravdnega postopka in ne morda obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe. Ne drži torej pritožbeni očitek kršitve določbe 279.a člena ZPP in posledično pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6Materialnopravna podlaga odločanja v tej zadevi so določbe 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Po prvem odstavku 113. člena ZZZDR je določeno, da starša izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. O vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji (drugi odstavek 113. člena ZZZDR). Če se starša tudi ob pomoči Centra za socialno delo ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišče v nepravdnem postopku (tretji odstavek 113. člena ZZZDR). Preden sodišče odloči, mora o otrokovi koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (četrti odstavek 113. člena ZZZDR).

7Iz povzetih določb ZZZDR izhaja, da sodišče v nepravdnem postopku nadomesti sporazum staršev, če ga ne moreta doseči sama in če gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Pritožbeno sodišče je že v sklepu IV Cp 622/2017 z dne 22. 3. 2017, s katerim je odločalo o predlogu, da se mld. A. prešola na OŠ Z. v šolskem letu 2016/2017, poudarilo, da je presoja o tem, ali gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, odvisna od okoliščin konkretnega primera. V obravnavani zadevi se vprašanje izbire osnovne šole postavlja v kompleksni družinski situaciji, ki je obravnavana kot visoko konfliktna, v kateri starša ne zmoreta najti sporazumne odločitve in sta hkrati za nastalo situacijo v celoti sama odgovorna². Zaradi tako visoko konfliktnega odnosa med staršema je tudi vprašanje prešolanja otrok, vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Zaradi nezmožnosti dosege sporazuma z nasprotnim udeležencem o A. prešolanju, je predlagateljica tudi vložila obravnavani predlog, zato je nerazumljivo njeno pritožbeno stališče, da gre za vprašanje dnevnega življenja otrok in njeno izvirno pravico do odločitve, ki je pogojena z okoliščino, da je mld. A. zaupan v vzgojo in varstvo njej.

8Sodišče prve stopnje je s sklepom N 76/2016 z dne 29. 12. 2016 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča IV Cp 622/2017 z dne 22. 3. 2017 odločilo, da se zavrne predlagateljičin predlog za prešolanje mladoletnega otroka v preteklem šolskem letu. Sodišči sta zaključili, da je izhajajoč iz otrokovega trenutnega čustvenega stanja kontinuiteta v šolanju zanj varovalni dejavnik. Da se ne želi prešolati, pa je tudi otrokovo mnenje, ki ga je izrazil po psihologinji, ki jo obiskuje v okviru psihološke obravnave v zdravstvenem domu. Sodišče prve stopnje je zato v tem postopku pravilno ugotavljalo, ali spremenjene razmere in koristi otroka terjajo drugačno odločitev od prejšnje.

9Po oceni prvostopenjskega sodišča v letu 2018 ni mogoče govoriti o bistveno spremenjenih okoliščinah, ki bi narekovale drugačno odločitev sodišča od prejšnje. Takšen zaključek je temeljilo na ugotovitvi, da se okoliščine na predlagateljičini strani niso spremenile. Tako kot v prejšnjem postopku mora biti prisotna na delovnem mestu med 7:00 in 13:00 uro. Iz evidence o izrabi njenega delovnega časa izhaja, da prihaja v službo med 6:40 in 7:00 uro, običajno pa odhaja med 13:00 in 14:00 uro. Pri prevozu mld. otroka v šolo ji pomagajo sorodniki in prijatelji ter v zadnjem času pogosto njen partner, ki otroka pripelje v šolo od 7:35 do 7:45 ure. V primeru prešolanja otroka na osnovno šolo v Z., bi sicer odpadla vožnja otroka v 6 do 7 km oddaljeno Y., kjer se sedaj šola, zgodnejše vstajanje in kasnejše prihajanje domov, vendar je prvostopenjsko sodišče kot bistveno okoliščino izpostavilo otrokovo nespremenjeno željo, da ostane na dosedanji šoli. Na to je sklepalo iz psihološkega poročila psihologinje C. C. in Zdravstvenega doma Z. h kateri prihaja otrok na psihološke obravnave. Ta je navedla, da se v srečanjih z A. (nazadnje konec novembra 2017) sicer ni podrobneje posvečala prešolanju, je pa deček na več srečanjih samoiniciativno izrazil skrb, da ga bo mamica prepisala na Z. šolo in upanje, da ga ne bo, zato sklepa, da se njegovo stališče glede prešolanja ni spremenilo. Omenjena psihologinja je zaslišana navedla še, da sama ni zaznala, da bi kakšne odrasle osebe vplivale na otrokovo mnenje. Zaključek, da otrokovo mnenje glede prešolanja ni drugačno od tistega, ki ga je izrazil v prejšnjem postopku, pa je sodišče temeljilo tudi na ravnanju predlagateljice, ki strokovni delavki CSD - psihologinji ni omogočila, da bi opravila razgovor z otrokom o možnosti obiskovanja druge šole z utemeljitvijo, da bi tak pogovor na A. deloval travmatično, njegova izjava pa bi bila odraz očetove želje, kaj naj otrok reče.

10Pritrditi je treba predlagateljici, da bi (zgolj) upoštevanje objektivnih okoliščin narekovalo presojo, da bi bilo prešolanje mld. A. v šolski okoliš, v katerem otrok stalno prebiva oziroma na osnovno šolo v Z., smotrno. Osnovna šola v Y. je oddaljena 6,7 km, oddaljenost šole v Z. pa 593 m³. Glede na oddaljenost šole od prebivališča bi otrok lahko hodil v šolo peš, tako pa se mora voziti z avtomobilom v času jutranje konice, pri tem pa mora mati, ki mora biti že ob 7 uri na delovnem mestu v V., ki je od Y. oddaljen 17 km, pogosto organizirati prevoz otroka preko tretjih oseb, največkrat je to partner, ki je zaradi slabega vida invalid, zato je otrok s tem še dodatno izpostavljen tveganju. Z obiskovanjem šole v domačem kraju, bi otrok tudi lažje navezoval stik z otroci v okolju, v katerem sedaj živi. Ker se otrok šola izven svojega šolskega okoliša, nima pravice do šolskega prevoza, javni prevoz v šolo v Y. pa mu ni omogočen. Sodišče prve stopnje je navedene objektivne okoliščine upoštevalo, vendar odločilo, da presojo pretehta otrokova želja oziroma mnenje, da ostane v stari šoli, otrokovo dobro počutje v sedanji šoli in kot je poudarilo že v prejšnjem postopku, otrokov občutek varnosti ter vpliv morebitne spremembe šole na njegovo čustveno stanje.

11Predlagateljica je tekom postopka posebej izpostavila dejstvo, da otrokova želja ni pristna, ampak je posledica očetovega manipuliranja z otrokom. Sodišču je predložila izvedensko mnenje, ki ga je izdelala Komisija za fakultetna izvedenskega mnenja pri Medicinski fakulteti ... z dne 5.9.2017, ki je bilo pridobljeno v nepravdni zadevi N 61/2016 ter izvedensko mnenje z dne 15. 3. 2017, ki ga je izdelala navedena komisija v kazenski zadevi zoper oba udeleženca tega postopka št. Kpd .../2015. S temi izvedenskimi mnenji sodišče v prejšnjem postopku še ni razpolagalo. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da nasprotni udeleženec izkazuje izrazito manipulativnost do otrok (mld. A. ima še tri leta starejšega brata B.) s konsistentnim vzbujanjem sovražnosti oziroma odklanjanjem matere, da ima očetov konsistentno negativen odnos do matere otrok že naravo čustvene zlorabe in da sta oba otroka bolj nagnjena k povzemanju očetovega mnenja. Iz psihološkega poročila (mnenja) psihologinje Centra za socialno delo Z. z dne 13. 12. 2017, ki je bilo podano v zadevi N 78/2017 zaradi predloga za spremembo stikov mladoletnega A. z očetom, pa izhaja ugotovitev, da se lahko z veliko verjetnostjo predvideva, da je A. žrtev očetovega odtujevanja od matere, ki se pri otroku kaže z zavračanjem matere, z razvrednotenjem, žaljenjem in grdim komentarjem o mami, lažnimi obtožbami o nasilju, zanemarjanju, polariziranju mame (potenciranju in poudarjanju napak mame, izogibanju pozitivnem komentiranju, pripovedovanju prijetnih zgod in obujanju prijetnih spominov o mami, predstavljanju očeta kot idealnega, mame kot izrazito negativne, …). Iz poročila tudi izhaja, da oče obiskuje otroka v šoli v Y. (izven stikov), da se pogovarjata o prešolanju, da A. pove, da se oče "bori, da A. ostane v Y.", da mu Z. šola ni všeč, ...

12Glede na ugotovitve iz omenjenega izvedenskega mnenja in psihološkega poročila strokovne delavke - psihologinje centra za socialno delo, zaključek sodišča, da ne v poročilu, ne v mnenju, ni izrecno zabeleženo, da si A. želi prešolanja iz Y. v Z. oziroma, da bi nasprotni udeleženec neposredno vplival prav na A. mnenje glede prešolanja, ne zadostuje. Na podlagi povzetih ugotovitev se poraja utemeljen dvom v pristnost otrokovega mnenja, ki ga je izrazil psihologinji iz zdravstvenega doma, kamor hodi na psihološko obravnavo in ki prej navedenih ugotovitev iz izvedenskega mnenja in mnenja CSD o očetovem manipuliranju z otrokom, ni poznala.

13Prav tako je treba pritrditi predlagateljici, da bi moralo sodišče zahtevati dopolnitev mnenja centra za socialno delo, v katerem se je to strinjalo s predlagateljičinim predlogom prešolanja. Glede na izpostavljene ugotovitve iz obeh mnenj razlog za tak zaključek CSD očitno ni zgolj okoliščina, da se bo s prešolanjem "zaključila vsaj ena bojna fronta med staršema".

14Predlagateljica je pritožbi priložila poročilo E-asistenta osnovne šole, ki jo obiskuje A. in iz katerega izhaja, da ima v šoli vedenjske težave. Hkrati je v pritožbi navedla, da se je A. odkar ima stike z očetom pod nadzorom, ki so bili odrejeni v zadevi N 78/2017, zbližal s predlagateljico in ji zaupal, da sošolci z njim ravnajo grdo, ga zasmehujejo in ponižujejo. Gre za nov dokaz, ki pa je v sporih iz razmerij med starši in otroki dopusten tudi v pritožbenem postopku (414. člen ZPP).

15Glede na navedeno se izkaže kot pomanjkljiv zaključek sodišča prve stopnje, da otrokovo mnenje in subjektivne okoliščine na njegovi strani pretehtajo objektivne in da naj se zato otrok ne prešola. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi iz pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 365. člena v zvezi z 355. členom ZPP).

16Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, s katero predlagateljica zahteva, da se otrok prešola v šolskem letu 2017/2018 in je v pritožbi posebej ne izpodbija, je materialnopravno pravilna. Ne more biti dvoma, da prešolanje otroka ob koncu šolskega leta otroku ne bi bilo v korist. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je bilo treba pritožbo zoper njo zavrniti in v tem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

17Po določbi 29. člena v zvezi z 21. členom ZNP sodišče v nepravdnem postopku odloči o pravici, razmerju oziroma stanju, o katerem je tekel postopek in pri tem ni vezano na predlog. V ponovnem sojenju bo zato prvostopenjsko sodišče odločalo o prešolanju otroka v prihodnjem šolskem letu torej v šolskem letu 2018/2019, saj se to šolsko leto izteka.

18Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti pomanjkljivost v ugotovitvi dejanskega stanja in presoditi A. mnenje v kontekstu ugotovitev omenjenega izvedenskega mnenja Komisije za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti in poročilom strokovne delavke - psihologinje s CSD, presoditi nova dejstva, ki jih je predlagateljica navedla v pritožbi in zahtevati dopolnitev mnenja CSD. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da razgovor strokovne delavke CSD - psihologinje, ki ima vpogled v družinsko situacijo udeležencev, z A. glede možnosti obiskovanja druge šole, otroka ne bi smel spraviti v stisko, za razliko od vzporedne dinamike, ki ga spravlja. Nenavadno je zato, da predlagateljica, ki v tem postopku izpostavlja dnevne travmatične izkušnje otroka, takšnega razgovora ne omogoči. Kot je bilo razumeti omenjeno strokovnjakinjo, pri tem ne bi šlo za neposredno vprašanje otroku, ali želi v drugo šolo ali ne, ampak za vprašanja o počutju v šoli, o dogajanju v šoli, o težavah s prihajanjem v šolo, o počutju v kraju, v katerem prebiva, s kom se druži, … Tak razgovor z otrokom se lahko izvede v šoli ali doma. Sporno vprašanje izvrševanja roditeljske pravice pa bo treba presoditi tudi v kontekstu reševanja spornih vprašanj v drugih še odprtih postopkih (postopek izdaje nove odločbe o stikih).

19PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se pritožba vloži po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ V drugem odstavku 38. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je določeno, da v postopkih iz družinskih razmerij sodišče odloči po obravnavi na naroku. Iz določbe 43. člena ZNP pa izhaja, da se navedena določba nanaša tudi na postopek iz družinskih razmerij, ki ni posebej urejen v ZNP, če zakon določa, da se obravnava v nepravdnem postopku. V tretjem odstavku 113. člena ZZZDR je določeno, da sodišče o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice odloča v nepravdnem postopku. V postopku, kot je obravnavani, je torej glavna obravnava obligatorna, razen če se stranke obravnavi pisno odpovesta (279.a člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).
² Mnenje Centra za socialno delo Z. (CSD) in Psihološko poročilo z dne 13. 12. 2017.
³ Podatek povzet iz https://zemljevid. najdi.si. Z obiskovanjem šole v domačem kraju bi odpadla vožnja, zgodnje vstajanje, pozno prihajanje domov, olajšano bi bilo organiziranje dnevnega življenja, mati in otrok bi pridobila čas za delanje nalog, učenje in igro.