VSM Sklep III Kp 21177/2017

Pritožbi zagovornika obdolženega S.D. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega S.D. spoznalo za krivega pod točko 1 izreka napadene sodbe storitve kaznivega dejanja spolni napad na osebo mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katerega mu je po členu 57 KZ-1 izreklo zaporno kazen ter mu po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 izreklo kazen 4 leta zapora, pod točko 2 izreka napadene sodbe storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 za katerega mu je izreklo kazen 8 mesecev zapora, nato pa mu po 2. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen 4 leta in 6 mesecev zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas prestan v priporu in sicer od 18. 5. 2017 od 12.28 ure dalje. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 97. člena ZKP pa odločilo, da obremenjujejo stroški obdolženčevega zagovornika postavljenega po uradni dolžnosti, odvetnika Z.T., proračun, po tretjem odstavku 97. člena ZKP bremenijo stroški postavljene pooblaščenke mladoletne oškodovanke iz tretjega odstavka 65. člena ZKP odvetnice M.P., proračun.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in določbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe oziroma jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba je utemeljena.

4Zagovornik obdolženega v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka zato, ker je izrek napadene sodbe nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju, s čimer meri na kršitev iz člena 371/I-11 ZKP. Navedeno kršitev zagovornik obrazlaga s tem, ker je sodišče prve stopnje obdolženemu izreklo zaporno kazen na podlagi 57. člena KZ-1, ki govori o izreku pogojne obsodbe, prav tako pa je sodišče obdolžencu napačno določilo enotno zaporno kazen.

5Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP je podana, saj je dejansko izrek napadene sodbe nerazumljiv in tudi sam s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je namreč obdolženemu sicer izreklo zaporno kazen, vendar je pri tem nepravilno uporabilo določbo člena 57 KZ-1, ki govori o izreku pogojne obsodbe. V nadaljevanju je sicer sodišče prve stopnje navedlo, da obdolžencu izreka zaporno kazen, vendar mu je pri tem napačno izreklo posamični zaporni kazni, saj bi mu jih moralo določiti, prav tako pa je napačno določilo enotno zaporno kazen, moralo pa bi mu jo izreči. Pri tem izreku je sodišče prve stopnje sicer pravilno uporabilo 2. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1, pri tem pa prezrlo, da se enotna zaporna kazen izreče. Navedeno napako je sodišče prve stopnje poskušalo odpraviti v razlogih napadene sodbe, kjer sicer navaja, da obdolžencu izreklo enotno kazen 4 leta in 6 mesecev zapora, vendar se navedena napaka, ki je bila storjena v izreku napadene sodbe, ne da sanirati z njenimi razlogi. Razen tega pa je pritožbeno sodišče v izreku napadene sodbe ugotovilo še eno pomanjkljivost, ko je sodišče prve stopnje napačno navedlo ime odvetnika, ki je bil obdolžencu postavljen po uradni dolžnosti, ko je odločalo o njegovih stroških (člen 97/I ZKP). Tako je dejansko utemeljena pritožba zagovornika, ko sodišču prve stopnje očita, da je izrek napadene sodbe nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju, s čimer je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, saj je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo člen 57 KZ-1, kar tudi utemeljeno graja zagovornik.

6Pritrditi je tudi pritožbi zagovornika obdolženega, ko uveljavlja nadaljnjo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ko sodišču prve stopnje očita, da je na glavni obravnavi prekršilo obdolženčevo pravico do obrambe, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Navedeno kršitev zagovornik vidi v tem, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog obrambe po zaslišanju avtorja strokovnega mnenja NFL z dne 22. 6. 2017 in sicer kriminalističnega inšpektorja mag. G.H. Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije. S podajo dokaznega predloga obdolženca in njegovo sodno presojo se namreč udejanja pravno jamstvo, po katerem je obdolžencu v kazenskem postopku zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, še bolj konkretna od Ustave pa je Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki obdolžencu izrecno zagotavlja jamstvo, da v kazenskem postopku zahteva zaslišanje obremenilnih prič. Razen prič je v kazenskem pravu prepoznavno dokazno sredstvo tudi izpovedba strokovnjaka, v obravnavani zadevi kriminalističnega inšpektorja, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga razjasniti sporna dejanska vprašanja, ki zahtevajo posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Ugotovitve, ki jih takšen strokovnjak poda v svojem strokovnem mnenju, predstavljajo vir, iz katerega sodišče črpa dokazno gradivo tako, da dokazno sredstvo uporabi, ko izvede ustrezno procesno dejanje dokazovanja. Ob upoštevanju načela enakosti orožij in popolne enakopravnosti strank na eni strani ter načela materialne resnice, ki zavezuje sodišče na drugi strani, se za izvedbo dokaza z avtorjem strokovnega mnenja primarno zahteva njegovo neposredno zaslišanje na glavni obravnavi v navzočnosti strank, na kateri pojasni svojo podano pisno strokovno mnenje, saj bo sodišče na podlagi njegovega strokovnega znanja ugotavljalo pravno pomembna dejstva. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obrambe po neposrednem zaslišanju avtorja strokovnega mnenja NFL in sicer kriminalističnega inšpektorja mag. G.H., je kršilo obdolženčevo pravico do obrambe, torej pravico zaslišati navedenega strokovnjaka, saj je ta za obdolženca izdelal obremenilno mnenje. Zato mora obdolženec imeti možnost, da ustno zasliši takšnega strokovnjaka, da se z njim sooči ter v kontradiktorni razpravi predstavi svoj dvom in izpodbija njegove ugotovitve, česar pa obdolženi v obravnavani zadevi ni imel možnosti storiti, kar utemeljeno uveljavlja tudi zagovornik v svoji pritožbi, s čimer je kršitev iz člena 371/II ZKP podana.

7Neutemeljena je pritožba zagovornika, ko sodišču prve stopnje očita, da v napadeni sodbi ni navedlo razlogov o zavrnitvi dokaznih predlogov po zaslišanju prič, saj je sodišče prve stopnje obrazložilo zgolj zavrnitve predlaganega zaslišanja prič D.Š.M. in A.M., s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, prav tako pa kršilo člen 371/II ZKP. Navedeni kršitvi po oceni pritožbenega sodišča nista podani, saj je sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe navedlo ustrezne razloge o tem zakaj je zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju prič, tudi tistih, na katere se sklicuje zagovornik v pritožbi, kakor tudi zakaj ni vpogledalo v posnetek na predloženem CD-ju. Razlogi o zavrnjenih dokaznih predlogih so v napadeni sodbi navedeni v točkah 5, 6, 7 in 12. Zato o kršitvi iz člena 371/I-11 ZKP ne more biti govora, zaradi zavrnitve predlaganih dokazov po zaslišanju prič tudi ni bila kršena obdolženčeva pravica do obrambe iz člena 371/II ZKP, saj je navedena kršitev podana takrat, če sodišče prve stopnje zavrne dokazne predloge, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne obrazloži, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

8Ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka imata vselej za posledico razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeni kršitvi tako, da bo izrek napadene sodbe jasen, obdolžencu dati možnost soočiti se z mag. G.H., kar je del obdolženčeve pravice do obrambe in pomeni, da se v primeru, ko je bilo mnenje prebrano, izvedba dokaza z zaslišanjem strokovnjaka le nadaljuje, zato mora obdolženec imeti možnost, da ga ustno zasliši. Pritožbeno sodišče pa ni spregledalo še ene nedoslednosti sodišča prve stopnje, saj je pri tem, ko je odločalo o plačilu stroškov postavljenega zagovornika obdolžencu po uradni dolžnosti po členu 97/I ZKP, navedlo napačnega odvetnika. Sodišče prve stopnje pa bo moralo skrbno pretehtati ostale pritožbene navedbe zagovornika, ki gredo v smeri graje pravilnosti in popolnosti dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljenih kršitev ni moglo ukvarjati ter o zadevi ponovno odločiti.