VSRS Sodba Uv 15/2018-5

Pritožbi se ugodi. Odločba Državne volilne komisije, št. 041-61/2018-21 z dne 18. 10. 2018, se odpravi in se zadeva vrne Državni volilni komisiji v ponovni postopek.

1Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je 18. 10. 2018 izdala odločbo št. 041-61/2018-21, s katero je v postopku preizkusa zakonitosti vloženega seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo za nadomestne volitve člana Državnega sveta Republike Slovenije – predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje socialnega varstva, ki ga je vložila predlagateljica, odločila, da se v seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za nadomestne volitve člana Državnega sveta Republike Slovenije (elektorji) vpiše le en elektor (1. točka izreka), iz seznama pa se črta zadnjih enajst elektorjev, zapisanih v seznamu od zaporedne številke 2 do zaporedne številke 12 (2. točka izreka). Iz odločbe izhaja, da je DVK ugotovila, da predlagateljica ni uspela izkazati, da bi se vsi člani, ki so bili upoštevani v volilni bazi za volitve elektorjev, poklicno ukvarjali z dejavnostjo na področju socialnega varstva; da so torej za to primerno usposobljeni, da jo opravljajo redno in v obsegu, za katerega dobijo plačilo, ki predstavlja znaten vir preživljanja in ne zgolj nagrado. Predlagateljica je namreč v postopku predložila le seznam z navedbo njenih članov, ni pa predložila nobenih dokazil, ki bi potrjevali, da slednji dejavnost na področju socialnega varstva opravljajo poklicno.

2Zoper citirano odločbo DVK je predlagateljica (v nadaljevanju pritožnica) vložila pravočasno pritožbo iz (smiselno) vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in določi seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za nadomestne volitve člana Državnega sveta Republike Slovenije – predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje socialnega varstva, ki bodo 8. 11. 2018, tako da bo vseboval vseh predlaganih dvanajst elektorjev, in sicer elektorje, zapisane v seznamu od zaporedne številke 1 do zaporedne številke 12.

3Pritožba je bila posredovana v odgovor DVK, ki na pritožbo v danem roku ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnica poudarja, da je poklicna organizacija, ustanovljena s strani Centrov za socialno delo, ter da ta status po 36. členu Zakona o Državnem svetu (ZDSve) ni sporen. Posamezni Centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD) pritožnici plačujejo članarino za svoje zaposlene. Kolektivni člani pritožnice so torej CSD, njeni individualni člani pa njihovi zaposleni. Za dokazovanje tega dejstva je pritožnica seznamu elektorjev predložila pisne izjave vsakega od CSD, podpisane s strani predstojnika, iz katerih je razviden CSD oziroma enota, na kateri je zaposlen posamezni član (uslužbenec določenega CSD oziroma njegove enote), za katerega se plačuje članarina, ter njegovo ime, priimek in šifra delovnega mesta. S tem je dokazovala število članov, saj poklicni organizaciji za vsakih dopolnjenih 100 članov pripade dodaten elektor (drugi odstavek 36. člena ZDsve). Ob tem je predložila še lastno izjavo o številu oseb, ki jih je upoštevala glede na kriterije za določitev števila elektorjev. V njej je tudi poudarila, da vseh 1024 strokovnih delavcev – njenih članov – poklicno opravlja dejavnost na področju socialnega varstva, saj so zaposleni strokovni delavci posameznih CSD. Po navedenem utemeljuje, da je izpolnila svojo dolžnost, ki izhaja iz 37. člena ZDSve, da seznamu izvoljenih predstavnikov v volilno telo, ki ga predložijo DVK, priložijo še podatke o številu članov.

6Iz izpodbijane odločbe DVK je razvidno, da je tudi DVK razpolagala z navedenimi dokazili, vendar pa jih je štela kot nezadostna za dokazovanje dejstva, da člani pritožnice dejavnost na področju socialnega varstva opravljajo poklicno (zadnji stavek 6. točke obrazložitve izpodbijane odločbe). Vendar pa razlogi za tako presojo iz odločbe DVK niso razvidni.

7Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se pri upoštevnem številu članov poklicne organizacije glede na prvi odstavek 34. člena ZDSve upoštevajo le člani, ki imajo volilno pravico pri volitvah elektorjev, torej člani, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo (tako npr. Vrhovno sodišče v 21. točki obrazložitve sodbe in sklepa Uv 2/2018 z dne 16. 2. 2018, Ustavno sodišče v 12. točki obrazložitve odločbe Up-1033/17 z dne 30. 11. 2017). Dejstvo, ki ga je treba ugotoviti v tem primeru je torej, ali so člani pritožnice zaposleni v posameznem CSD (ali da imajo temu vsebinsko enakovredno pogodbeno razmerje). Nesporno je, da CSD opravljajo dejavnost na področju socialnega varstva. S tem pa tudi zaposleni v CSD sodelujejo pri opravljanju te dejavnosti in so zainteresirani za varstvo interesov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti na področju socialnega varstva.¹

8Nikjer iz ZDSve ni razvidno, da bi bilo treba v zvezi s tem ugotavljati še kakšen dodaten vidik oziroma razločevati med zaposlenimi v teh organizacijah, da bi jih lahko vključili oziroma izključili iz števila članov poklicne organizacije (tudi pritožnice). Zakonodajalec bi lahko v okviru ustavnih omejitev morda sprejel dodatne kriterije za opredelitev, kateri člani takih poklicnih organizacij kot v okoliščinah tega primera imajo aktivno volilno pravico in se glede na to upoštevajo pri ugotavljanju števila poklicni organizaciji pripadajočih elektorskih mest (36. člen ZDSve), vendar pa takih kriterijev ZDSve ne vsebuje (2., 34. in 37. člen ZDSve). Tega pa zaradi zahtev po jasni ureditvi uresničevanja ustavne volilne pravice ne more nadomeščati ekstenzivna razlaga prakse DVK ali sodišča, ki bi tako ustavno pravico omejevala oziroma vanjo celo posegala.

9Pritožnica zato utemeljeno opozarja, da so njena dokazila ustrezna za dokazovanje zakonsko zahtevanega pogoja podatka o številu njenih članov, torej zaposlenih v CSD. Posebnih dokaznih pravil v zvezi s tem ZDSve ne vsebuje, glede na to, da pa omejitev dokaznih sredstev lahko pomeni poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopkih (22. člen Ustave), pa bi moralo biti to zakonsko izrecno določeno. Zato ima pritožnica tudi prav v svoji trditvi, da navedenega dejstva (zaposlitve v CSD) ni mogoče dokazovati le s predložitvijo pogodb o zaposlitvi; še več, izjava delodajalca ima lahko celo večjo dokazno vrednost, saj iz časovno oddaljene sklenitve pogodbe o zaposlitvi ni vselej mogoče zanesljivo sklepati, da je določena oseba še vedno zaposlena pri istem delodajalcu.

10Glede na to, da DVK ni vsebinsko ovrednotila predloženih dokazov in utemeljila presoje, zakaj na njihovi podlagi pravno upoštevnega dejstva (zaposlitve njenih članov v CSD) pritožnica ni dokazala, so razlogi za njeno odločitev bistveno pomanjkljivi in je ob primerni uporabi pravil upravnega spora prišlo do bistvene kršitve postopka odločanja DVK (prvi odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, v zvezi z 10. členom ZDSve in četrtim odstavkom 105. člena Zakona o volitvah v Državni zbor), ki jo mora DVK odpraviti v ponovnem postopku, ob tem pa se opredeliti tudi do drugih vprašanj izpolnjevanja predpisanih pogojev, ki jih v dosedanjem postopku ni presojala (7. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

11Za zagotovitev učinkovitega varstva volilne pravice je Vrhovno sodišče odločilo, da mora DVK o potrditvi elektorjev ponovno odločiti (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V novem postopku je DVK vezana na pravno stališče Vrhovnega sodišča glede načina upoštevanja članstva.² To pomeni, da za ugotovitev števila članov pritožnice zadošča ugotovitev, da so člani zaposleni na CSD in da to izhaja iz predloženih dokumentov; pri tem pa mora presoditi tudi druge okoliščine, ki bi na ugotovitev tega števila lahko vplivale (zgoraj, 10. točka obrazložitve). Če bo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja z novo odločbo potrdila drugačno število elektorjev, bo morala spremeniti tudi seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve nadomestnega člana Državnega sveta.

¹ Glede na to, da gre za dokazovanje članstva oseb, zaposlenih v CSD, ki so kot organizacije nesporno usposobljene za izvajanje dejavnosti na področju socialnega varstva, ugotavljanje usposobljenosti posameznega zaposlenega za izvajanje te dejavnosti ni ne predpisano in ne vsebinsko smiselno.
² Pristojni organ je v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot tudi glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih v povezavi s 1. členom ZUS-1). O tem tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017.