10. člen ZDSve

Za odločanje o pritožbi, ki po vsebini uveljavlja nezakonitost odločbe DVK o določitvi elektorjev za Državni svet, je pristojno Ustavno sodišče.

Po določbi 10. člena ZDSve se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe, sodišče pa mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se pri volitvah elektorjev za Državni svet pri upoštevnem številu članov poklicne organizacije glede na prvi odstavek 34. člena ZDSve upoštevajo le člani, ki imajo volilno pravico pri volitvah elektorjev, torej člani, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo. Dejstvo, ki ga je treba ugotoviti v tem primeru je torej, ali so člani pritožnice zaposleni v posameznem CSD (ali da imajo temu vsebinsko enakovredno pogodbeno razmerje). Nikjer iz ZDSve ni razvidno, da bi bilo treba v zvezi s tem ugotavljati še kakšen dodaten vidik oziroma razločevati med zaposlenimi v teh organizacijah, da bi jih lahko vključili oziroma izključili iz števila članov poklicne organizacije.

Odločbe o potrjevanju elektorjev drugih predlagateljev posameznih interesnih organizacij sicer niso vročene vsem predlagateljem, jim je pa zato vročen seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta, iz katerega so razvidni vsi bistveni elementi posameznih odločb. Ne le, da so v teh seznamih poimensko navedeni vsi elektorji, navedeni so pod zaporednimi številkami, tako da je že na prvi pogled jasno razvidno, kolikor elektorskih mest ima posamezni predlagatelj (tj. interesna organizacija). Glede na zakonsko ureditev je torej že iz teh podatkov mogoče nedvoumno ugotoviti tudi, na kakšno število članstva, ki je po 36. členu ZDSve kriterij za določitev števila elektorjev, se odločitev DVK nanaša. To pomeni, da je vsem predlagateljem že z vročitvijo takega seznama zagotovljena možnost varstva njihove volilne pravice. Po drugi strani pa to pomeni, da rok 48 ur za vložitev pravnega sredstva, v konkretnem primeru pritožbe zoper odločbo DVK, ki se nanaša na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev, začne teči z vročitvijo tega seznama.

Za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1). Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).

Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V skladu z drugim odstavkom istega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Glede na določbo 4. člen ZVDZ, pa roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek), vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek). Seznam kandidatov in seznam izvoljenih predstavnikov nista akta, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. S seznamom kandidatov za volitve članov državnega sveta namreč ni odločeno o ničemer, saj pristojna volilna komisija le sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom (prvi odstavek 16. člena ZDSve), upoštevaje pred tem izdane odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Enako velja za seznam elektorjev, ki je posledica izdanih odločb o vpisu izvoljenih predstavnikov interes

Zoper odločbe volilne komisije, določene v 103. in 105. členu ZVDZ, je dopustno vložiti pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Zaradi kratkega roka za odločanje je trditveno in dokazno breme na strani pritožnika in od Vrhovnega sodišča, tudi zaradi narave volilnega postopka, ni mogoče pričakovati, da bo po uradni dolžnosti ugotavljalo pravno pomembna in relevantna dejstva, ali dopustilo dopolnjevanje ali popravljanje formalnih pomanjkljivosti.

Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se glede na 10. člen ZDSve upošteva določba 4. člena ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Pritožbo pa je Vrhovno sodišče prejelo 6. 11. 2017 ob 8.00 uri z redno pošto, kar je razvidno iz dohodne štampiljke vložišča Vrhovnega sodišča, ki se nahaja na pritožbi. Glede na navedbe pritožnice in glede na dohodno štampiljko vložišča Vrhovnega sodišča je torej pritožba prepozna, saj ni bila vložena v roku 48 ur. Na odločitev v zadevi torej ne more vplivati dejstvo, da je pritožnica vložila pritožbo priporočeno po pošti 4. 11. 2017 ob 10.24 uri (kar je razvidno iz poštnega žiga na ovojnici).

V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDSve lokalne skupnosti predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja, v skladu z drugim odstavkom 15. člena pa v enakem roku tudi kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. Tako seznam kot kandidatura morata biti torej pristojni volilni komisiji predložena, kar pomeni, da mora ta v navedenem roku prejeti gradivo in biti na ta način z njim seznanjena. Ker ZDSve tudi nima posebnih določb o tem, da bi se omenjeni rok lahko podaljšal za dela proste dneve, je v skladu z 10. členom ZDSve na mestu primerna uporaba določb ZVDZ glede teka rokov in načina vlaganja vlog pri pristojnem organu. Navedeni zakon v prvem odstavku 4. člena določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, v drugem odstavku pa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet.

Na odločitev sodišča ne more vplivati pritožbeni ugovor, da ZDSve soglasja za elektorja ne predpisuje. ZDSve to vprašanje prepušča pravilom interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti, zahteva drugega odstavka 5. člena Pravil pa po presoji sodišča ni nerazumna in tudi ne v nasprotju s 50. členom ZVDZ, ki določa, da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata in da je soglasje nepreklicno. Ta zakonska določba se po 10. členu ZDSve pri volitvah članov državnega sveta uporablja primerno, kar glede na posebnosti sistema teh volitev v državni svet pomeni, da se lahko, če je to določeno v pravilih iz 14. oziroma 15. člena ZDSve, njena vsebina nanaša tudi na kandidate za elektorje.

Po presoji Vrhovnega sodišča na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je uporaba 4. člena ZVDZ glede na specifično sestavo članov državnega sveta in specifiko delovanja interesnih organizacij, ki sodelujejo v volilnem postopku, neprimerna.

V obravnavanem primeru je sporna pravočasnost vložitve seznama, ki ga je treba po drugem odstavku 15. člena ZDSve predložiti pristojni volilni komisiji najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja. Glede na Odlok o razpisu splošnih volitev v Državni svet, po katerem so volitve za predstavnike lokalnih interesov razpisane za 21. 11. 2012, se je 30-dnevni rok iztekel 21. 10. 2012 ob 24.00 uri.

Načelo zakonitosti v volilnih postopkih zahteva, da se postopki (vsa volilna opravila) odvijajo po predpisih, ki veljajo v času razpisa volitev.

V obravnavanem primeru je sporna pravočasnost kandidature za člana državnega sveta. Po drugem odstavku 15. člena ZDSve je treba kandidaturo predložiti pristojni volilni komisiji najpozneje trideset dni pred dnem glasovanja. Glede na Odlok o razpisu splošnih volitev v državni svet, po katerem so volitve za predstavnike lokalnih interesov razpisane za 21. 11. 2012, se je ta rok iztekel 21. 10. 2012 ob 24.00 uri.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile stranke v postopku pred volilno komisijo II. volilne enote vlagatelji ugovorov zaradi varstva volilne pravice (aktivna stranka) in župan Občine Ilirska Bistrica (pasivna stranka), ne pa tudi Občina Postojna ali podpisnik pritožbe. Ker pritožnica ni bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tudi ne more sodelovati v volilnem sporu kot tožeča stranka.

Pri volitvah državnega sveta veljajo za varstvo volilne pravice določbe ZVDZ. To pomeni, da rok za pritožbo teče ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, vloge, vezane na rok, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih.