34. člen ZDSve

Rok za pritožbo začne teči tedaj, ko je zoper odločitev DVK mogoče vložiti učinkovito pravno sredstvo, to je z vročitvijo seznama izvoljenih predstavnikov v volilnem telesu. Če je Društvo A., ki je s pritožbo, vloženo 17. 11. 2017, zoper takratne odločbe pritožnikov z dne 30. 10. 2017, sprožilo volilni spor (Uv 8/2017) glede vprašanja zakonitega števila njihovih elektorjev, bi to pod enakimi pogoji (z uporabo javno dostopnih podatkov) lahko storili tudi pritožniki zoper odločbe posamičnih poklicnih organizacij s področja kulture. Vrhovno sodišče zato zavrača navedbe, da so pritožniki šele z naknadno vročitvijo spornih odločb lahko uveljavili učinkovito varstvo volilne pravice. Pritožniki z naknadno pridobitvijo izpodbijanih odločb ne morejo za nazaj vzpostaviti pravočasnosti pritožbe ali doseči učinka začetka teka novega pritožbenega roka. Drugačno stališče bi tudi pomenilo utemeljitev podlage za odločanje o zakonitosti že pravnomočnih odločb DVK, za kar ne v ZVDZ ne v ZDSve ni podlage. To pa bi bilo v nasprotju z 158. členom Ustave RS. Vrhovno sodišče se ne strinja s trditvijo o spreminjanju pravil med volilnim postopkom, saj se ZDSve v tem času glede določbe o poklicnih

Po presoji Vrhovnega sodišča poklicno ukvarjanje z dejavnostjo pomeni, da je oseba za to dejavnost usposobljena, da jo opravlja redno in v obsegu, za katerega dobi plačilo, ki je znaten vir za preživljanje. Omenjeno plačilo je torej več kot le gola nagrada za prispevek k športnemu udejstvovanju, kar pomeni, da občasno honorarno delo ne zadostuje. To pomeni, da vsakršno pogodbeno razmerje niti njegova odplačnost še nista odraz opravljanja dejavnosti, ki jo oseba opravlja kot svoj poklic. DVK mora na podlagi predložene dokumentacije ob primerni uporabi določb ZVDZ, ki urejajo potrjevanje list kandidatov (VIII. poglavje ZVDZ), potrditi ali zavrniti predloženi seznam izvoljenih predstavnikov posamezne poklicne organizacije oziroma zahtevati odpravo formalnih pomanjkljivosti. Pri tem mora preveriti tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. To pa lahko stori samo na podlagi dokazil, ki jih predložijo poklicne organizacije. Dolžnost izkazovanja zakonskega pogoja iz 34. člena ZDSve je torej na strani poklicnih organizacij, DVK pa ga je dolžna preveriti, preden izda odločbo, ker je ona odgovorna za zakonito in ust

Za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1). Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).