37. člen ZDSve

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se pri volitvah elektorjev za Državni svet pri upoštevnem številu članov poklicne organizacije glede na prvi odstavek 34. člena ZDSve upoštevajo le člani, ki imajo volilno pravico pri volitvah elektorjev, torej člani, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo. Dejstvo, ki ga je treba ugotoviti v tem primeru je torej, ali so člani pritožnice zaposleni v posameznem CSD (ali da imajo temu vsebinsko enakovredno pogodbeno razmerje). Nikjer iz ZDSve ni razvidno, da bi bilo treba v zvezi s tem ugotavljati še kakšen dodaten vidik oziroma razločevati med zaposlenimi v teh organizacijah, da bi jih lahko vključili oziroma izključili iz števila članov poklicne organizacije.

Rok za pritožbo začne teči tedaj, ko je zoper odločitev DVK mogoče vložiti učinkovito pravno sredstvo, to je z vročitvijo seznama izvoljenih predstavnikov v volilnem telesu. Če je Društvo A., ki je s pritožbo, vloženo 17. 11. 2017, zoper takratne odločbe pritožnikov z dne 30. 10. 2017, sprožilo volilni spor (Uv 8/2017) glede vprašanja zakonitega števila njihovih elektorjev, bi to pod enakimi pogoji (z uporabo javno dostopnih podatkov) lahko storili tudi pritožniki zoper odločbe posamičnih poklicnih organizacij s področja kulture. Vrhovno sodišče zato zavrača navedbe, da so pritožniki šele z naknadno vročitvijo spornih odločb lahko uveljavili učinkovito varstvo volilne pravice. Pritožniki z naknadno pridobitvijo izpodbijanih odločb ne morejo za nazaj vzpostaviti pravočasnosti pritožbe ali doseči učinka začetka teka novega pritožbenega roka. Drugačno stališče bi tudi pomenilo utemeljitev podlage za odločanje o zakonitosti že pravnomočnih odločb DVK, za kar ne v ZVDZ ne v ZDSve ni podlage. To pa bi bilo v nasprotju z 158. členom Ustave RS. Vrhovno sodišče se ne strinja s trditvijo o spreminjanju pravil med volilnim postopkom, saj se ZDSve v tem času glede določbe o poklicnih