VSL Sklep I Cpg 647/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača znesek 4.489,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 12. 2023 dalje do plačila (I.). Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 474,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II.).

2Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

3Pritožba je utemeljena.

4S tožbenim zahtevkom je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode, ki jo je utrpela v svojem lokalu v posledici nenapovedanega izpada električne energije. Ob ponovnem vklopu električne energije je po trditvah tožeče stranke prišlo do visokonapetnostnega udara, ki je poškodoval več njenih naprav, ki vsebujejo eletroniko. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi zaključka, da nenapovedan izklop električne energije s strani zavarovanca tožene stranke ne predstavlja protipravnega ravnanja, in da ne obstaja pravno relevantna vzročna zveza med očitanim ravnanjem in nastalo škodo na napravah tožeče stranke. Oprlo se je na mnenje izvedenca elektrotehnične stroke, ki je izpovedal, da odklop in priklop stikala (v TP) predstavlja običajno manipulacijo, ki ne povzroča okvar električnih aparatov, če so tehnično ustrezni ter da prekinitev oz. ponoven vklop električnega toka ni povzročil povišanja napetosti, ki bi lahko imela za posledico okvaro električnih aparatov pri tožeči stranki.

5Pritožba sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja oprl na listino „Analiza maksimalne in minimalne napetosti“, ki jo je pridobil od Elektra ..., zavarovanca tožene stranke, 4 leta po škodnem dogodku. Res je izvedenec samoiniciativno pridobil od Elektra ... podatke o maksimalnih in minimalnih napetosti v RTP 110 – 10 KV center na dan škodnega dogodka dne 13. 11. 2013, ki so vključeni v izvedensko mnenje na strani 8. Predmetne listine ni v dokaz svojih trditev predlagala nobena od pravdnih strank in se nanjo tudi ni sklicevala, zato ne predstavlja dokaza in je tudi nerelevantno, da se je pojavila v izvedenskem mnenju 4 leta po škodnem dogodku. Ker torej navedena listina ni dokaz, pač pa je del pisnega izvedenskega mnenja, tudi ni pomembno, da je v spisu do prvega naroka za glavno obravnavno ni bilo. Stranke so se o izvedenskem mnenju in vseh podatkih, ki jih ta vsebuje, tudi imele možnost izjaviti. Prav pa ima pritožba, da je zaključek prvostopnega sodišča, da predmetna analiza dokazuje, da do visokonapetostnega udara pri tožeči stranki ob izpadu električne energije ni prišlo, nejasen oz. neobrazložen. Ne gre spregledati, da predstavlja navedena listina strokovno gradivo, ki nestrokovnjaku brez ustreznega poduka ni razumljivo. Če se je želel izvedenec opreti na to listino, bi vsekakor moral določneje in natančneje predstaviti podatke, ki jih vsebuje, ter pojasniti, kateri konkretni podatek dokazuje, da do napetostnega udara ni prišlo, oz. kako bi se na tem grafu napetostni udar pri tožeči stranki sploh izkazoval. Pritožba utemeljeno opozarja, da ni mogoče ugotoviti, kje in kako se v tej analizi tokov vidi, da ni bilo elektrike (in posledici tudi ne napetosti) v električnem omrežju med 0.00 in 3.00 uro zjutraj, oziroma med 7.30 in 8.02, ko je bila elektrika nesporno odklopljena iz omrežja.

6Zaradi tega se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da zaključek prvostopnega sodišča, da do napetostnega udara ni prišlo, nima zadostne prepričljivosti. Tudi sicer je bilo izvedensko mnenje v navedeni smeri precej šibko. Formulacija, „da okvara na omrežju oziroma stikalna manipulacija ne bi smela vplivati na električne naprave pri tožeči stranki“ in izmikanje jasnemu odgovoru na vprašanje, ali pa bi izklop oz. ponovni vklop elektrike lahko vplival na naprave v prostorih tožeče stranke“, izpričujeta določeno negotovost izvedenca in izvedenskemu mnenju odvzemata potrebno kredibilnost. Pritožba ob tem utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje povsem prezrlo vse ostale dokaze tožeče stranke, s katerimi je dokazovala, da je do okvare električnih naprav v njenem lokalu prišlo prav zaradi visokonapetostnega udara v posledici nenapovedanega odklopa oz. vklopa električne energije. V potrditev svojih navedb se je sklicevala na serviserje (električarje), ki so okvaro aparatov pripisali napetostnemu udaru; na zapisnik, ki ga je po škodnem dogodku napravila pooblaščena oseba Elektra ..., d.d, v katerem je dopuščena možnost napetostnega udara; tožeča stranka je tudi trdila in dokazovala, da je do okvar na električnih napravah prišlo tudi v sosednjem frizerskem salonu. Sklicevala se je tudi na navodila Elektra d.d., ki v primeru napovedanega odklopa elektrike opozarjajo uporabnike, da v času odklopa izklopijo svoje naprave iz električnega omrežja (in da jih po ponovnem vklopu priklapljajo postopoma).

7Najbolj pa po mnenju pritožbenega sodišča zaključku prvostopnega sodišča o neobstoju vzročne zveze med nenapovedanim odklopom električne energije in tožeči stranki nastalo škodo nasprotujejo navedbe same tožene stranke, ki to vzročno zvezo pravzaprav implicitno priznavajo.

8Nesporno je, kot ugotavlja sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve, da je dne 13. 11. 2013 v lokalu tožeče stranke ob 7.32 prišlo do nenapovedanega izpada električne energije ter da ob ponovnem priklopu elektrike ob 8.02 električne naprave (blagajna, televizor, mrežna oprema, plinska peč in varovalni elementi) niso več delovale. Nihče, niti tožena stranka, niti v postopku postavljeni izvedenec, ni trdil, da navedena dogodka nista v nikakršni medsebojni povezavi in da je morebiten oziroma možen vzrok za okvaro električnih aparatov neodvisen od ugotovljenih manipulacij zavarovanca tožene stranke (da bi se vse električne naprave pri tožeči stranki zaradi nekega vzroka lahko pokvarile istega dne tudi, če ne bi prišlo do prekinitve elektrike). Tožena stranka se je branila, da je škoda, ki jo je utrpela tožeča stranka, kvečjemu posledica posameznega šibkega elektronskega elementa oziroma nizkega imunskega nivoja omenjenih naprav in aparatov, ker da morajo biti električne naprave in aparati v skladu s standardom odporni na večino primerov delovanja avtomatskih sistemov ter s tem povezanimi stikalnimi preklopi. Tudi po mnenju izvedenca naj bi bil vzrok okvare posledica napake pri inštalacijah tožeče stranke, ker da ob ustrezni kvaliteti električnih aparatov do poškodb na njih ne pride. Tovrstni ugovori v resnici priznavajo vzročno zvezo med zatrjevanim nenapovedanim odklopom električne energije, nihanjem napetosti ob ponovnem vklopu in okvaro na aparatih tožeče stranke. Iz njih smiselno izhaja, da je bila ta vzročna zveza prekinjena zaradi vzroka na strani tožeče stranke: nizkega imunskega nivoja teh aparatov (pred napetostnimi nihanji) oz. nekakšne napake na inštalacijah. Domnevni oz. možni vzrok za okvaro (po trditvah tožene stranke) torej ni nek zunanji vzrok, neodvisen od odklopa in priklopa električne energije, pač pa vzrok, ki je prekinil vzročno zvezo med odklopom elektrike in okvaro električnih aparatov pri tožeči stranki. Obstoj tega vzroka je bil v trditvenem in dokaznem bremenu tožene stranke, ki pa mu ni zadostila. Že njene trditve v tej smeri so pavšalne in nekonkretizirane, zanje pa tudi ni ponudila nobenega dokaza. Zaključka prvostopnega sodišča, da med ravnanjem zavarovanca tožene stranke in škodo, nastalo tožeči stranki ni relevantne vzročne zveze; in da ni pomembno, kaj je povzročilo okvaro naprav tožeče stranke, sta zato z ozirom na vsebino očitkov tožeče stranke in ugovorov tožene stranke, napačna.

9Prav tako se ni mogoče strinjati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v ravnanju zavarovanca tožene stranke ni bilo protipravnosti. Protipravnost v odškodninskem pravu je treba razumeti širše, ne zgolj kot dejanje, ki je protizakonito, pač pa kot vsako ravnanje, ki povzroči komu škodo, saj je že z izvršitvijo škodnega ravnanja prekršeno načelo prepovedi povzročanja škode. Nenapovedan izklop elektrike je morda v določenih situacijah nujen in se mu ni mogoče vedno izogniti, vendar pa to ne spremeni dejstva, da se uporabniki na takšen izklop ne morejo vnaprej pripraviti in izvesti vse tiste potrebne samozaščitne ukrepe, ki jih zavarovanec tožene stranke nalaga uporabnikom v primeru napovedanega odklopa.

10Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o višini nastale škode. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.