VSL Sodba in sklep II Cp 605/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v drugi alineji II. točke izreka spremeni tako, da se znesek odškodnine za premoženjsko škodo v višini 41,52 EUR zviša za 26,69 EUR (tako sedaj znaša 68,20 EUR), v drugi alineji III. točke pa se znesek 297,48 EUR zniža na 270,79 EUR.

- v prvi alineji III. točke izreka glede tožbenega zahtevka za plačilo 7.283,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2012 dalje, ter v IV., V. in VI. točki izreka razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek ustavi glede tožbenega zahtevka za plačilo 1.300 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2012 in zakonskih zamudnih obresti od zneska 20 EUR od 26. 6. 2013 do 11. 5. 2014 (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da plača tožnici odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 1.216,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2012 dalje do plačila in za premoženjsko škodo v znesku 41,52 EUR z obrestmi od 12. 5. 2014 dalje (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 7.283,55 EUR iz naslova nepremoženjske škode in 297,48 EUR iz naslova premoženjske škode s pripadajočimi obrestmi je zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je še naložilo, da mora v korist proračuna Republike Slovenije povrniti pravdne stroške v znesku 140,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka) in tožnici stroške postopka v višini 49,29 EUR, z obrestmi (V. točka izreka). Tožnici pa je naložilo, da toženki plača stroške postopka v višini 22,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z zaključkom, da je soprispevala k nastanku škodnega dogodka. Vsakemu človeku se včasih mudi in zato hitreje hodi, kar je pričakovano ravnanje in mora to trgovec upoštevati oziroma predvideti ter zato urediti vse za varnost kupcev. Hitrost hoje kupcev ni nikjer predpisano omejena. Tožnica je že v tožbi trdila, da je z običajno hojo in normalno previdnostjo sledila svojemu možu in drugim kupcem, ki so hkrati vstopali v trgovino. Ti so dodatno zakrivali neodstranjeno varovalo na tleh, ki je bilo zaradi svetle barve slabo opazno. Tožnica je stalna stranka v obravnavanem trgovskem centru in nikoli doslej ni bilo na tleh nobene ovire, saj je bilo varovalo na notranjih drsnih vratih vedno odstranjeno.

Glede denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pritožnica opozarja, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njenega obstoja in obsega ni upoštevalo vse zdravstvene dokumentacije, izvedenskega mnenja in izpovedi tožnice. Sodišče je ugotovilo obseg škode zaradi poškodbe obeh ramenskih sklepov in obeh kolen. Pri tem je prezrlo, da je zaradi padca utrpela tudi pretres vratne in ledvene hrbtenice. Izvedenec ugotavlja, da je zaradi pretresa medvretenčnih sklepov hrbtenice prišlo do intenzivnejših bolečin in težav ter poslabšanja, ki je izzvenelo po izvedeni fizioterapiji. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg 09-10 v 10. točki tretjega odstavka 3. člena sicer določajo, da so iz zavarovanja izključeni zahtevki za škode zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice, česar tožnica ni utrpela, temveč pretres hrbtenice, česar splošni pogoji ne izključujejo. Zato bi moralo sodišče upoštevati tudi navedeno poškodbo in tožnici prisoditi dodatno denarno odškodnino za prestane telesne bolečine in neugodnosti zdravljenja. Citiranih splošnih pogojev ni možno ekstenzivno razlagati v škodo tožnice. Vsa nejasna določila je treba po 83. členu Obligacijskega zakonika (OZ) razlagati v tožničino korist. Tudi sicer tožnica meni, da zahtevek iz naslova telesnih bolečin v znesku 5.000 EUR ni pretiran. Pri oceni je treba upoštevati tako objektivni kot subjektivni kriterij. Ljudje imajo različen bolečinski prag in splošno znano je, da so starejši ljudje občutljivejši za telesne bolečine. Sodišče bi moralo upoštevati, da je bila tožnica ob nezgodi stara 57 let in da je imela pred nezgodo že številne zdravstvene in starostne težave. Zato je upravičena do še dodatnih 3.500 EUR odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti. Prenizko je odmerjena tudi odškodnina za strah, pri čemer ni upoštevana dodatna utrpela poškodba. Intenzivnost tožničinega sekundarnega strahu objektivno dokazuje dejstvo, da je potrebovala strokovno pomoč psihiatra. Zato je primerna odškodnina za to škodo najmanj 1.500 EUR. Presenečenje pa predstavlja zavrnitev tožbenega zahtevka za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče je sledilo ugotovitvam izvedenskega mnenja, ni pa upoštevalo tožničinih trditev, da po utrpelih poškodbah bistveno težje opravlja vsakdanja dela oziroma jih opravlja le s povečanimi napori. Splošno znano je, da telesne bolečine pospešijo razvoj in intenziteto degenerativnih sprememb, s čimer se pospešeno stopnjuje tudi poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja. V konkretnem primeru to dokazuje tudi ocena strokovne službe Zavarovalnice, da so telesne poškodbe zaradi obravnavanega padca zapustile trajno okvaro zdravja in 4,2 % invalidnost. V tem obsegu so trajno zmanjšane in omejene tožničine aktivnosti. Zahtevana denarna odškodnina v znesku 2.000 EUR predstavlja zadoščenje za tožničine duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Višjemu sodišču zato predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da se ji prizna celotna zahtevana odškodnina za nepremoženjsko škodo in 68,20 EUR za premoženjsko škodo, zmanjšana za dogovorjeno odbitno franšizo.

3Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnica tistega dela odločitve, s katerim je ustavljen postopek za znesek 1.300 EUR z obrestmi, s pritožbo vsebinsko ne izpodbija (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Zato je odločitev v tem delu pravnomočna in ni bila predmet pritožbenega preizkusa. Sodbo v delu, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, je preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na nekatere bistvene kršitve določb pravdnega postopka (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP¹).

6Pravna podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku (ne glede na to, da gre za direktno tožbo zoper zavarovalnico - 965. člen OZ), so določbe, ki urejajo krivdno odškodninsko odgovornost v luči 147. člena OZ, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. V postopku je bilo ugotovljeno, da je delavec zavarovanke toženke opustil skrbno ravnanje pri zagotovitvi varnega vstopa v trgovino, saj ni ravnal tako kot bi bilo v danih okoliščinah treba.

7Sodišče prve stopnje je v okviru ugotavljanja temelja odškodninske odgovornosti zaključilo, da je tožnica soodgovorna za nastalo škodo v obsegu 15%. V skladu s 171. členom OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Pri presoji po tej določbi se tehta med vsemi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami povzročitelja škode in oškodovanca. Čeprav je ugotovljeno, da je tožnica na odprtje trgovine čakala že pred 6. uro zjutraj in se ji je z možem mudilo, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča kaže, da je najverjetneje v trgovino zakorakala hitreje, z željo opraviti nakup, pritožbeno sodišče sodi, da je sporno varovalo notranjih drsnih vrat na tleh predstavljalo nepričakovano oviro. Ni običajno, da je na tleh, na vhodni površini v trgovino (diskont) varovalo, ki drži obe krili drsnih vrat (ki ga sicer delavci zavarovanke ob odprtju trgovine redno odstranjujejo). Varovalo na tleh je bilo zaradi barve komaj opazno, v trgovino pa je istočasno vstopalo več kupcev, pri čemer je bila njihova pozornost usmerjena v odpiranje vrat in notranjost trgovine. Tožnici zgolj zato, ker slabo vidnega varovala ni opazila, ni mogoče očitati, da ni bila dovolj pozorna na površino, po kateri hodi in je zato soprispevala k nastanku škode. Res mora biti povprečno skrben kupec pozoren, kod hodi in vsaj občasno pogledati tudi pod noge, vendar pa ob danih okoliščinah tožničino ravnanje nima znakov neskrbnega ravnanja, ki bi soprispevalo k nastanku škodnega dogodka. Varovalo na tleh, na vstopni površini v trgovino, ki je oviralo prehod in predstavljalo nevarnost za varen vstop, ni bilo vidno, in je predstavljalo oviro, s katero tožnica ob sočasnem vstopanju drugih kupcev ni mogla računati. Zato dejstvo, da ob vstopanju v trgovino ni gledala na tla in ni videla varovala ne predstavlja neskrbnosti povprečnega odraslega kupca. Glede na navedeno tožnica ni soprispevala k nastanku škode.

8Ker tožnica ni soodgovorna za nastanek škodnega dogodka, je upravičena do povrnitve celotne premoženjske škode v na prvi stopnji (nesporno) dosojeni višini 68,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2014 (tč. 41, 42 izpodbijane sodbe), kot tudi nepremoženjske škode, katere obseg in ovrednotenje² sta v pritožbenem postopku še vedno sporna.

9Utemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede obsega odškodnine za nepremoženjsko škodo. Tožnica je plačilo škode, ki jo je utrpela v obravnavani nezgodi, zahtevala na podlagi pogodbe o zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti zavarovancev (priloga B3), katere del so tudi Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg 09-10 (priloga B2), ki v 10 točki 3. odst. 3. člena določajo, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škode zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice, razen če je medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc, večji od treh milimetrov. Sodišče prve stopnje je s pomočjo sodnega izvedenca prof. dr. M. V., dr. med, specialista kirurgije in travmatologije, ugotovilo, da je tožnica utrpela udarnino ramenskih sklepov, udarnino obeh kolen ter pretres vratne in ledvene hrbtenice, vendar je, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe (tč. 23 in nadaljnjih), pri ugotavljanju višine nepremoženjske škode upoštevalo zgolj škodo, ki je tožnici nastala zaradi udarnin obeh ramenski sklepov in obeh kolen, ne pa tudi tisto, ki ji je nastala zaradi pretresa vratne in ledvene hrbtenice. Sledilo je namreč odgovoru izvedenca (str. 8 tč. 2 mnenja), da v nezgodi utrpeli pretres vratne in ledvene hrbtenice ne predstavlja škode, ki je krita s citirano določbo Splošnih pogojev. Vprašanje, kateri odškodninski zahtevki so izključeni iz zavarovanja, je pravne narave. Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno strokovno znanje (pravila stroke), lahko sodišče v takem primeru postavi izvedenca. Vendar pa v konkretni situaciji za to ni bilo potrebe. Citirana določba je jasna in izrecno določa, da so iz zavarovanja izključeni zahtevki zaradi škode, ki je nastala zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice (razen...). V konkretni nezgodi je tožnica utrpela pretres vratne in ledvene hrbtenice, česar splošni pogoji iz zavarovanja ne izključujejo. Zavarovalnica je obseg izključitve zavarovanja jasno določila in pretresa medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice ni izključila. Zato pritožba pravilno opozarja, da bi bilo treba pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode upoštevati tudi to poškodbo - pretres medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice.

10Obseg tožničine nepremoženjske škode (telesnih bolečin z nevšečnostmi, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strahu) sestavljajo poleg ugotovljenih udarnin tudi zatrjevane poškodbe - pretres vratne in prsne hrbtenice. Ker je sodišče prve stopnje ugotavljalo in ugotovilo le škodo, ki je nastala zaradi udarnin, opirajoč se na izvedensko mnenje izvedenca, bo moralo v novem postopku najprej presoditi, ali je potrebna dopolnitev dokaznega postopka (dopolnitev izvedenskega mnenja), nato pa ponovno na podlagi dokazne ocene dokaznega gradiva ugotoviti in ovrednotiti obseg posameznih vrst nepremoženjske škode, upoštevaje kriterije in merila iz določbe 179. člena OZ.

11Ker je sodišče prve stopnje (glede nepremoženjske škode) zmotno uporabilo materialno pravo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, in ker izpodbijana sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, je bilo treba pritožbi tožnice ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje glede odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 7.283,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 355. člena ZPP), v delu glede premoženjske škode pa spremeniti tako, da je toženka dolžna poleg že prisojene odškodnine plačati še razliko do 86,20 EUR, torej 26,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2014 dalje (5. alineje 358. člen ZPP).³ Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ob tem, ko je sodišče prve stopnje v pretežni meri opravilo dokazni postopek, vrnitev zadeve temu sodišču ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak bi bil ravno z novim sojenjem pred pritožbenim sodiščem, ki bi terjalo ponovitev (in dopolnitev) dokaznega postopka, postopek občutno podaljšan (2. odst. 354. člena ZPP), hkrati pa bi bilo z ugotavljanjem dodatnega sklopa pravno relevantnih vprašanj in njihovo subsumpcijo pod pravno normo šele na pritožbeni stopnji, bistveno okrnjena tudi pravica stranke do pritožbe.

12Ker je sodišče delno razveljavilo odločitev o glavni stvari, je posledično razveljavilo tudi stroškovno odločitev (v IV., V. in VI. točki izreka izpodbijane sodbe), saj je ta neločljivo povezana z uspehom pravdnih strank v postopku. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določilu 4. odst. 165. člena ZPP, po katerem v primeru delne razveljavitve odločbe pritožbeno sodišče lahko pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

¹ V skladu s 125. členom (prehodna in končna določba) ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/17) je pritožbeno sodišče postopek obravnavalo po določbah ZPP, vključno z ZPP-D.
² nad zneskom 1.216,45 EUR
³ Ker končne odškodninske obveznosti še ni mogoče določiti, pritožbeno sodišče na tem mestu le opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje po tem, ko bo ugotovilo in ovrednotilo celotno nepremoženjsko škodo, upoštevati še dogovorjeno odbitno franšizo.