VSL Sklep Cst 421/2018

Pritožbi dolžnika in družbenika, skupaj z dopolnitvijo pritožbe (pd 11), se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi, družbenikova dopolnitev pritožbe (pd 19) pa se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o začetku stečajnega postopka začelo stečajni postopek nad družbo z omejeno odgovornostjo in imenovalo stečajno upraviteljico.

2Zoper sklep sta se pritožila dolžnik in njegov družbenik. Družbenik je vložil še dopolnitvi pritožbe (pd 11, 19).

O pritožbi družbenika

3Višje sodišče je najprej zavrglo dopolnitev družbenikove pritožbe, ki je bila vložena elektronsko 27. 6. 2018 (pd 19). Ker je bil družbeniku sklep o začetku stečajnega postopka vročen 28. 5. 2018, kar izkazuje vročilnica, ki je pripeta k sklepu o začetku stečajnega postopka, je bila ta dopolnitev vložena izven pritožbenega roka 15 dni (primerjaj prvi odstavek 127. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zato je višje sodišče to dopolnitev pritožbe zavrglo. Odločitev temelji na prvem odstavku 343. člena in prvem odstavku 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

4V pravočasni pritožbi je družbenik izpodbijal upnikovo terjatev in zatrjeval, da stečajni dolžnik ni insolventen.

5Upnik je na pritožbo odgovoril (pd 16) in predlagal njeno zavrnitev.

6Dolžnik v roku ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, družbenik stečajnega dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo, pa lahko v pritožbenem postopku izpodbija zgolj domnevo insolventnosti (tretji in četrti odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP; primerjaj še sklep VSL Cst 427/2015 z dne 21. 7. 2015, sklep VSL Cst 154/2017 z dne 4. 4. 2017 in sklep VSL Cst 194/2017 z dne 11. 4. 2017). Zato družbenik ne more biti uspešen v tistem delu pritožbenih navedb, v katerem izpodbija upnikovo terjatev. To je tudi razlog, zakaj višje sodišče na ta del pritožbenih navedb ni odgovorilo po vsebini (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7Glede insolventnosti družbenik smiselno zatrjuje, da ima dolžnik terjatev do njegovega dolžnika (O. M.), in sicer terjatev za plačilo kupnine iz sodbe VI Pg 530/2009 z dne 6. 1. 2012. Pravilno opozarja upnik v odgovoru na pritožbo, da ne samo, da ta trditev ni zadosti konkretizirana, trditev se nanaša na dolgoročno plačilno nesposobnost (prezadolženost) iz tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, kar pa ni bil materialnopravni temelj za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Razlog za začetek stečaja je bila zatrjevana trajna nelikvidnost (dolžnik od 20. 3. 2015 dalje pri ponudniku plačilnih storitev v RS nima več odprtega bančnega računa, zato upnik na podlagi sklepa o davčni izvršbi tudi ni mogel biti poplačan). Pritožnik domneve, na katero je sodišče oprlo odločitev (3. alineja 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP), pritožbeno ni v ničemer izpodbijal, na kar je pravilno opozoril tudi upnik v odgovoru na pritožbo.

O pritožbi stečajnega dolžnika

8Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 6. 2018, ki je pravnomočen, že zavrglo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je dolžnik vložil zato, ker ni odgovoril na upnikov predlog za začetek stečajnega postopka.

9Dolžnik je v pritožbi navedel, da zaradi odsotnosti zakonitega zastopnika in zaradi določb Splošnih pogojev Pošte za izvajanja univerzalne poštne storitve (povzel je 22. člen Splošnih pogojev) dolžnik v času vročanja predloga za začetek stečajnega postopka ni imel pooblaščene osebe za dvig priporočenih pošiljk, prejšnji pooblaščenec za dvig priporočenih pošiljk (g. R. I.) pa od aprila 2018 ni več v Republiki Sloveniji. Navedel je še, da dolžnikov zakoniti zastopnik v aprilu in maju 2018 ni bil v Republiki Sloveniji. Bil je odsoten zaradi obveznosti v Republiki Makedoniji in iz zdravstvenih razlogov.

10Upnik je v odgovoru na pritožbo opozoril na določbe o nadomestni vročitvi.

11Sodišče prve stopnje zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka ni storilo. Višje sodišče najprej ugotavlja, da dolžnik v tem delu niti ne izpodbija pravno pomembnega dejstva, to je, da je bilo 12. 4. 2018 v njegovem hišnem predalčniku na naslovu dolžnika iz sodnega registra puščeno sodno pismo, to je poziv in predlog za začetek stečajnega postopka. Ker osebna vročitev ni bila možna, je bil dolžnik poučen o možnosti prevzema sodnega pisma v roku 15 dni. Vročitev je bila opravljena na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Dolžnik tega izključno pravno pomembnega dejstva niti ne izpodbija, zato je vročitev predloga za začetek stečajnega postopka nesporna. Odsotnost dolžnikovega zakonitega zastopnika je razlog, ki ne more vplivati na pravilnost vročitve predloga za začetek stečajnega postopka. Pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan. Zatrjevano bi kvečjemu predstavljalo razloge za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa v stečajnem postopku ni dopustna (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP; glej tudi pravnomočni sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje).

12Pa tudi sicer je upnik v odgovoru na ugovor pravilno navedel, da je razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena (prim. sodba in sklep VSL I Cpg 1700/2014 z dne 29. 10. 2014), oziroma mora imeti organiziran poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral. Upnik pravilno opozarja, da se pritožnik neutemeljeno sklicuje na razloge iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani (II Cp 2599/2012), ki se nanaša na vročanje fizični osebi. Vročitev pravni osebi je po pravilih o nadomestni vročitvi pravilno opravljena na naslovu iz sodnega registra celo, če pravne osebe na tem naslovu sploh ni (prim. tretji odstavek 139. člena ZPP), torej tudi, če je njen zakoniti zastopnik dalj časa odsoten.

13Ker dolžnik v zakonsko postavljenem roku na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, domneve insolventnosti, ki nastanejo na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more več izpodbijati. Dolžnik je imel možnost ugovarjati, da ni insolventen, vendar le v 15 dneh od prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka (VSL sklep Cst 146/2012 z dne 31. 5. 2012). Po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko namreč dolžnik pritožbeno izpodbija samo domnevo insolventnosti, ki nastane v postopku, začetem na predlog osebno odgovornega družbenika (glej VSL sklep Cst 146/2012 z dne 31. 5. 2012, VSL sklep Cst 56/2011 z dne 12. 4. 2011). Zato so pravno nepomembne vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj prezadolženosti (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sicer pa tudi tu velja enako, kot je višje sodišče glede razloga insolventnosti navedlo na koncu 7. točke te obrazložitve.

14Višje sodišče je odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa ne obstajajo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je višje sodišče pravočasni pritožbi obeh pritožnikov zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP) in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.