UPRS Sodba IV U 74/2018-7

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 468/2018 z dne 19. 3. 2018, se v II. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A.A., v tem upravnem sporu tožnika, ugodila in mu odobrila redno BPP v nepravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju št. N 541/2017 v obliki oprostitve plačila stroškov nepravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, od 19. 8. 2017 dalje (točka I izreka), v preostalem delu prošnjo za BPP zavrnila kot neutemeljeno (točka II izreka) ter za izvajanje BPP določila Okrožno sodišče v Celju (točka III izreka).

2Svojo odločitev je utemeljila s tem, da je prosilec dne 18. 8. 2017 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da zaproša za BPP v obliki svetovanja in zastopanja ter oprostitve plačila stroškov postopka na prvi stopnji v nepravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. N 541/2017 (poleg BPP za potrebe postopka opr. št. N 7/2017, ki se obravnava ločeno). Tožena stranka je v postopku preverjanja pogojev, ki jih mora prosilec izpolnjevati v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ugotovila, da tožnik izpolnjuje tako subjektivni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP, zaradi česar je tožniku odobrila BPP v obliki, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, razen za oprostitev plačila sodnih taks, za kar pa mora posebej zaprositi v pravdnem postopku, saj BPP ne zajema oprostitve plačila sodnih taks. Tožena stranka je v skladu z določilom 6. člena ZBPP v zvezi z določilom 2. člena ZBPP, ki sodišču daje podlago, da prosilcu dodeli drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot je zanj zaprosil, če oceni, da bo tudi z dodeljeno obliko dosežen pričakovani rezultat, v preostalem delu tožnikove prošnje za BPP, ki je predmet izpodbijanja v konkretnem upravnem sporu, le-to zavrnila. Tožena stranka je v zvezi s tem ugotovila, da je tožnik po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, ki samostojno opravlja poklic odvetnika. Uvrščen je tudi na seznam izvajalcev BPP na vseh pravnih področjih, pri čemer se odvetnik na ta seznam uvrsti prostovoljno. To pomeni, da je tožnik prava vešča stranka, ki ima potrebne izkušnje za zastopanje strank v sodnih postopkih. Te ugotovljene okoliščine dajejo toženi stranki podlago za zaključek, da si tožnik s svojim pravnim znanjem in izkušnjami, ne glede na svoj materialni položaj, lahko sam zagotovi potrebno pravno varstvo v konkretnem postopku. Tožena stranka se sklicuje tudi na sodno prakso, ki je v primerih, ko je prosilec zastopan po osebi, ki je odvetnik in je prava vešča stranka, zavzela stališče, da se pravica do BPP omeji (sodba III U 351/2015). Res je sicer, da je tožnik v tem postopku udeležen tudi kot stranka postopka, zaradi česar je v zadevi tudi osebno vpleten, vendar tožena stranka tudi ne glede na to dejstvo ocenjuje, da se je sposoben zastopati sam. To potrjuje tudi dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. IV P 941/2017 z dne 5. 2. 2017 (gre sicer za drugo zadevo, za katero je prosilec tudi zaprosil za dodelitev BPP), iz katerega izhaja, da tožnik mimo pooblaščenca, ki ga je sicer pooblastil sam, pošilja vloge na sodišče, te vloge pa so delno tudi v nasprotju z vlogami in predlogi njegovega pooblaščenca. Navedeno dokazuje, da se tožnik s svojim pravnim znanjem v druge postopke, ki tečejo pred sodiščem in v katerih je sam udeležen kot stranka, aktivno vključuje tudi brez dodeljene BPP v obliki zastopanja po odvetniku, saj podaja navedbe in predloge, ki so tudi v nasprotju z navedbami in predlogi njegovega pooblaščenca. Tožena stranka tudi ni sledila tožnikovim navedbam, da zaradi ortopedskih težav ni sposoben hoditi na obravnave, zaradi česar potrebuje odvetnika, ki bo branil njegove interese, saj so pavšalne in nekonkretizirane, poleg tega iz tožnikovih navedb in priloženih izvidov ne izhaja, da bi bilo tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da se ne bi mogel udeleževati obravnav na sodišču. Glede na vse navedeno tožena stranka zaključuje, da bo tožnik v postopku, za katerega zaproša za dodelitev BPP, z že dodeljeno obliko BPP (oprostitev plačila stroškov) (ne)pravdnega postopka na prvi stopnji), lahko učinkovito uveljavil z ustavo varovano pravico do sodnega varstva in mu zato ni dodelila BPP še v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku.

3Tožnik v vloženi tožbi oporeka odločitvi tožene stranke v delu točke II izreka izpodbijane odločbe. V zvezi s tem navaja, da ZBPP ne določa pravne podlage, da bi tožena stranka na podlagi prosilčeve izobrazbe ali poklica zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja ali zastopanja, s čimer je napačno uporabila materialno pravo. Namen BPP je izražen v prvem odstavku 1. člena, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, kar je pogojeno samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Kljub temu, da je tožnik odvetnik, v pravdnem postopku, v katerem se bodo obravnavala razmerja glede skupnih otrok, ne more nastopati objektivno kot pooblaščenec, ki je čustveno neopredeljen in nevtralen. Od tožnika tako ne gre pričakovati, da bo nastopal na takšen način, kot nastopa v zadevah, ki jih opravlja znotraj opravljanja svoje dejavnosti. S tem je tožena stranka nepopolno in napačno ugotovila dejansko stanje. Tožnik navaja, da se odpira vprašanje, ali je tožnik ali katerikoli drug odvetnik ali celo katerikoli drug univerzitetni diplomirani pravnik zaradi svoje izobrazbe prava vešča stranka in to v vseh postopkih. V kolikor bi držalo takšno stališče tožene stranke, bi to pomenilo, da vsi, ki imajo podobne delovne izkušnje in izobrazbo kot tožnik (npr. stečajni upravitelji, notarji, sodniki, drugi pravniki), vnaprej ne bi bili upravičeni do BPP zaradi svojega poklicnega stanu, izobrazbe in delovnih izkušenj, kar je očitno diskriminatoren razlog. Nepravilno je tudi sklicevanje tožene stranke na dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na drugo zadevo, pri čemer je sporen zaključek tožene stranke, da podajanje vlog v nekem drugem postopku pomeni, da se je tožnik sposoben zastopati sam. Po takšnem stališču se bi bil namreč sposoben zastopati sam vsak, ki je sposoben spisati vlogo, se pravi, da je pismen. Tožniku je bila kršena tudi pravica do poštenega odločanja o njegovih pravicah po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah in ustavno načelo enakosti pred zakonom po 22. členu Ustave Republike Slovenije, s tem, da mu je bila v zadevi Bpp 1017/2015 odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku. Tožnik je bil zaradi svojega poklicnega stanu očitno diskriminiran pri odločanju organa za BPP, s čimer mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije. Tožnik zaradi čustvene prizadetosti ni sposoben objektivno in racionalno razmišljati in potrebuje pomoč drugega odvetnika v zaprošeni zadevi. Na konkretnem pravnem področju mu tudi primanjkuje pravnega znanja in izkušenj, saj sam dela predvsem na drugih področjih. Tožena stranka ne more prejudicirati in izhajati iz tega, da vse osebe, ki so pridobile pravno izobrazbo, razpolagajo z dovolj kvalitetnim znanjem, da se lahko same zastopajo v vseh sodnih postopkih. Tožnik izpostavlja še ortopedske težave in je bil pri odločanju diskriminiran tudi zaradi svojih zdravstvenih težav, ki narekujejo, da potrebuje pooblaščenca. Tožnik meni, da v celoti izpolnjuje formalni in materialni pogoj za dodelitev BPP, katero mu je potrebno dodeliti. Sodišču primarno predlaga, da tožbi ugodi in samo odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, podredno pa, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovni postopek, pri tem pa naloži toženi stranki povrnitev tožnikovih stroškov predmetnega upravnega spora. Tožnik sodišču predlaga še, da ga oprosti plačila sodne takse.

4Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

5Tožba je utemeljena.

6Namen brezplačne pravne pomoči po 1. členu ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki te pravice ne bi mogla uresničevati brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako materialni položaj prosilca, kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, upravičenec do dodelitve BPP. Prav tako ni sporno, da je tožnik upravičenec do dodelitve BPP na podlagi 13. člena ZBPP, saj izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP, kar je v obravnavani zadevi tožena stranka ugotovila na podlagi podatkov uradnih evidenc in podatkov, ki jih je toženi stranki predložil tožnik sam. Iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je tožena stranka ugotavljala izpolnjevanje pogojev v skladu s 24. členom ZBPP, ter upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za odobritev BPP in ugotovila, da je izpolnjen tudi pogoj iz te zakonske določbe.

8Glede na ugotovitev tožene stranke, da tožnik izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, mu je tožena stranka dodelila zaprošeno BPP v obliki oprostitve plačila stroškov nepravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, zavrnila pa je tožnikovo prošnjo za odobritev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Odločitev tožene stranke temelji izključno na ugotovitvi, da je tožnik, kot odvetnik, prava vešča oseba in si torej lahko s svojim znanjem in izkušnjami zagotovi potrebno varstvo v predmetnem nepravdnem postopku, pri čemer je uvrščen na seznam izvajalcev BPP na vseh pravnih področjih, na sodišče pa v drugi zadevi pošilja vloge, ki so delno tudi v nasprotju z vlogami in predlogi njegovega pooblaščenca.

9Sodišče ugotavlja, da ne iz določbe prej citiranega 1. člena ZBPP, ne iz drugih določb tega zakona, ne izhaja pravna podlaga za takšno odločitev. Namen BPP, izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe torej izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic.

10Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 14. člena določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino in v drugem odstavku, da so pred zakonom vsi enaki. Iz obrazložitve Ustave Republike Slovenije izhaja, da načelo enakosti pomeni eno temeljnih ustavnih norm in pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti, tako pri postavljanju, kot pri uporabi prava (enakost v zakonu in enakost pred zakonom). To načelo pomeni, da bi zakonodajalec v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP, stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja. Prav tako iz zakona ne izhaja dovoljenje za odstop od siceršnjih pravic dodeljevanja BPP (morebitna diskrecijska pravica organa za BPP).

11Navedeno pomeni, da tožena stranka na podlagi določb ZBPP, predvsem določbe 1. člena v povezavi z 10. členom ZBPP, za odklonitev zaprošene BPP, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, samo na podlagi prosilčeve izobrazbe oziroma poklica odvetnika, ni imela utemeljenega razloga. Na drugačen zaključek tudi ne vpliva ugotovitev tožene stranke, da je tožnik uvrščen na seznam izvajalcev BPP, ter da na sodišče v drugi zadevi pošilja vloge, ki so delno v nasprotju z vlogami njegovega pooblaščenca, pa tudi ne sklicevanje tožene stranke na upravnosodno prakso (zadeva III U 351/2015), ker gre v teh zadevah za drugačno dejansko in pravno stanje.

12Glede na navedeno je sodišče po presoji, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZBPP, ki se nanašajo na namen in dodelitev BPP, izpodbijano odločbo v II. točki izreka na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena, v zvezi z določbo 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in v roku, določenem v tem odstavku, o tožnikovi prošnji ponovno odločati in izdati nov upravni akt.

13Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

K točki II izreka:

14Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopal odvetnik.