VSM Sklep I Ip 444/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2Pritožnik v pravočasni pritožbi pojasnjuje, da je zamudil narok za javno dražbo iz opravičenega razloga. Navaja, da je sodišče prve stopnje predčasno oklicalo narok, zaradi česar na narok ni mogel pristopiti. Meni, da iz določil 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne izhaja, da mora iti za razlog iz sfere stranke, ampak je lahko opravičen razlog tudi ravnanje sodišča. Meni, da nima drugega pravnega sredstva, s katerim bi uveljavljal navedeno napačno ravnanje sodišča, saj ni bil udeleženec dražbe, ki bi lahko izpodbijal zakonitost postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičljiv razlog za zamudo prodajnega naroka navedel, da se je ta začel pet minut prej, kot je bil razpisan. Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor, ne pa tudi, če je zamujen narok (36. člen ZIZ). Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5Sodišče druge stopnje še odgovarja, da se morebitne nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo najkasneje v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena ZIZ). Splošno pa glede procesnih kršitev velja, da se mora kršitev uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), s čimer ima že sodišče prve stopnje možnost, da kršitev čim prej odpravi, in ne šele pritožbeno sodišče.

6Pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je po vsebini graja procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi. Navedeno grajo bo moralo sodišče prve stopnje preučiti in kršitev odpraviti, če se bo izkazalo, da je graja utemeljena. Izdaja sklepa o izročitvi je vezana na zakonitost izvedbe prodajnega naroka, kar izhaja tudi iz določila, da je dopustno grajati nepravilnosti še tudi v pritožbi zoper sklep o izročitvi. Zato pravnomočnost sklepa o domiku, ki je bil v obravnavani zadevi že izdan, sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitve samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.¹

Četudi bo sodišče prve stopnje mnenja, da zatrjevana kršitev ni podana, bo moralo vročiti sklep o izročitvi nepremičnine pritožniku kot udeležencu postopka dražbe (tretji odstavek 192. člena ZIZ), da bo lahko morebitne nepravilnosti uveljavljal v pritožbi. Pravnega interesa za izpodbijanje navedenega sklepa namreč nimajo le dejanski udeleženci dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Pritožnik je postal udeleženec obravnavanega izvršilnega postopka že s tem, da je pravočasno plačal varščino in s tem pridobil pravico do udeležbe na dražbi (prvi odstavek 185. člena in 5. točka 16. člena ZIZ). Ozka razlaga pravnega pojma udeleženca dražbe, ki bi se omejila le na dejanske udeležence, ni skladna s pravico izključenega potencialnega udeleženca dražbe do učinkovitega pravnega sredstva (25. člena Ustave RS).

7Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Taka možnost je izrecno navedena v tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko je podana kršitev kupca, ki ne plača kupnine, enako možnost pa po pojasnjenem mora imeti sodišče prve stopnje, ko še pred izdajo sklepa o izročitvi zazna morebitno svojo kršitev, ki vpliva na zakonitost prodaje.