VSL Sodba IV Cp 1564/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 963,58 EUR nadomesti z zneskom 784,39 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval znižanje preživninske obveznosti, ki po zadnji valorizaciji znaša 184,14 EUR mesečno, na znesek 100,00 EUR mesečno (I). Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v višini 963,58 EUR (II).

2Tožnik je zoper uvodoma navedeno sodbo vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹. Meni, da je sodišče prve stopnje stroške za preživljanje mladoletne A. previsoko ocenilo. Pretiran je strošek obleke in obutve v višini 50,00 EUR, realno ocenjen znaša največ 30,00 EUR mesečno. Te stroške sodišče neutemeljeno primerja s stroški njegovih sinov, saj je tožnik stroške za preživljanje sinov v postopku navedel kot karikiran primer, kako nekritičen in pretiran matematičen obračun pokaže, da stroški preživljanja otroka lahko segajo v višave. Ta primerjava ni pravilna niti iz razloga, ker fantje, kot je splošno znano, obleko, še posebej pa obutev, uničijo precej hitreje od deklic. Prav tako deklicam v tej dobi tudi stopala ne rastejo tako hitro in intenzivno, kot npr. trenutno tožnikovima sinovoma. Sodišče prve stopnje je previsoko ocenilo tudi znesek A. prehrane doma v višini 80,00 EUR. Primernejši strošek bi bil 65,00 EUR mesečno. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo, da mladoletna A. uživa hrano tudi, ko je pri tožencu in je ta znesek dejansko še nižji. Previsoko so ocenjeni tudi stroški toalete, frizerja in čistil v višini 11,00 EUR. Po mnenju pritožnika je teh stroškov največ za 5,00 EUR mesečno. Previsoko je ocenjen tudi strošek oddiha, prostega časa in športne opreme na 60,00 EUR mesečno. Tožnik priznava iz tega naslova 47,00 EUR mesečno (27,00 EUR za mažuretke in 20,00 EUR za ostale stroške). Tudi bivanjski stroški so previsoko ocenjeni, še posebej stroški za ogrevanje v višini 20,00 EUR mesečno. Po mnenju tožnika znašajo ti stroški največ 10,00 EUR mesečno. Strošek zavarovanj zakonita zastopnica mladoletnega otroka ni izkazala. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je materialno izhodišče matere slabše od očetovega, ker prejema nižjo plačo kot on. Tožnik bo posojilo odplačeval mnogo dlje kot pa toženka dolgove, ki še zdaleč niso tako visoki kot posojilo tožnika. Prav tako ima zakonita zastopnica toženka zgolj eno preživninsko obveznost, medtem ko ima tožnik tri, saj ima še dva sinova. Med prihodke zakonite zastopnice toženke bi moralo sodišče upoštevati tudi otroški dodatek. Sodišče bi moralo upoštevati tudi prihodke partnerja zakonite zastopnice toženke. Pritožnik se ne strinja niti z odločitvijo sodišča o stroških postopka. K stroškom postopka pa načelu uspeha v pravdi ni mogoče prišteti stroškov sklenitve sodne poravnave v višini 320 točk. Stranki v primeru sklenitve sodne poravnave plačata vsaka svoje stroške razen, če je dogovorjeno drugače. Drugačnega dogovora ni bilo.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Preživnino, ki jo mora tožnik plačevati za mladoletno hčer A. je bila sporazumno določeno s sodno poravnavo dne 23. 1. 2014 in po zadnji valorizaciji znaša 184,14 EUR mesečno.

6Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ima materialnopravno podlago v določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih². Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezanca, bodisi na povečane ali zmanjšane potrebe na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca. Sklepanje na spremenjenost je mogoča le na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v prejšnji odločbi, s katero je bila preživnina določena, spremenjena oziroma dogovorjena. Pozneje spremenjene okoliščine so torej nujni pogoj, da sodišče znova pretrese razmerje med odločilnimi dejavniki za določitev preživninskega zneska, kar pa ne pomeni, da imajo spremenjene okoliščine vselej za posledico ugoditev tožbenemu zahtevku.

7V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da so podane spremenjene okoliščine, ponovno odmerjalo preživnino, upoštevajoč preživninske zmožnosti obeh preživninskih zavezancev na eni strani ter na drugi strani potrebe toženke v trenutku, ko se preživnina odmerja.

8Odločitev o višini preživnine za mladoletno A. temelji na določbi 129. člena ZZZDR, po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsako novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca.³ Vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti, kar je natančno in sistematično storilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Pri določitvi preživnine je potrebno tudi upoštevati, da se izdatki mesečno spreminjajo in da se včasih pojavijo tudi nepredvideni stroški, ki jih dejansko ni mogoče ugotoviti z matematično natančnostjo.

9Pritožbeno sodišče meni, da je ocenjena višina stroškov 367,72 EUR za preživljanje mladoletne A. v celoti gledano sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Pritožbeno sodišče se z višino in obsegom priznanih potreb mladoletne A., ki jih je ocenilo prvo sodišče v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. V odgovor pritožbenim navedbam le še pojasnjuje. Stroški obleke in obutve v višini 50,00 EUR mesečno so ocenjeni povsem realno. Ni res, kar navaja pritožnik v pritožbi, da je za sinova ocenil strošek za oblačila in obutev na 50,00 EUR za vsakega le kot karikiran primer, saj, kot izhaja iz njegove izpovedbe na naroku dne 31. 1. 2018, je na izrecno vprašanje pooblaščenca navedel, da vsi stroški, ki jih je navedel za sina B. držijo. Tudi ni splošno znano dejstvo, da naj bi fantje hitreje uničili obleko in obutev od deklic, saj navedeno ni odvisno od spola, temveč od značilnosti posameznega otroka. Po oceni pritožbenega sodišča so tudi izdatki A. prehrane doma ocenjeni v ustrezni višini. Prvo sodišče je pri tem upoštevalo tudi okoliščino, da mladoletna A. vsak drugi konec tedna preživlja pri očetu (glej 10. točko obrazložitve sodbe). Pritožbeno sodišče tudi nima nobenih pomislekov v priznane stroške v višini 11,00 EUR mesečno za toaleto, frizerja in čistila. Tudi strošek oddiha, prostega časa in športne opreme v višini 60,00 EUR mesečno je realno ocenjen. Tožnik stroškov ogrevanja, ki jih je sodišče priznalo v višini 20,00 EUR konkretizirano ni prerekal. Sicer pa ti stroški niso pretirani v primerjavi s tožnikovimi stroški za drva, za katera mesečno za 4-člansko družino odšteje 50,00 EUR ter v primerjavi s tožnikovimi stroški za elektriko v višini 150,00 EUR mesečno in toženkinimi stroški za elektriko v višini 42,79 EUR mesečno. Tudi stroški zavarovanja so potrebni stroški, pa tudi sicer je v okviru ugotovljenih potreb otroka priznani znesek zanemarljiv. Kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, gre pri določitvi preživnine predvsem za oceno otrokovih potreb in ne za goli matematični izračun, ki bi predstavljal vsoto zneskov po predloženih računih.

10Pravilno sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo zatrjevanega dejstva, da zakonita zastopnica toženke prejema otroški dodatek. Otroški dodatek je namreč namenjen otroku in ne znižanju preživninske obveznosti preživninskega zavezanca. Je oblika denarne socialne pomoči, s katero se zadovoljujejo tiste potrebe mladoletnega otroka, ki jih roditelja zaradi skromnejših finančnih zmožnosti ne moreta zadovoljiti⁴.

11Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje zakonita zastopnica prejema 612,72 EUR neto dohodka in iz naslova avtorske pogodbe še 25,00 EUR mesečno, skupaj torej 637,00 EUR mesečno. Tožnikov osebni dohodek je 1.050,00 EUR. Tudi če od njegovega dohodka odštejemo del stanovanjskega kredita, ki nanj odpade, še vedno razpolaga z 851,20 EUR osebnega dohodka. To pomeni, da ima, kljub upoštevanju stanovanjskega kredita, tožnik še vedno za 25 % višje osebne dohodke od zakonite zastopnice toženke.

12Pri razmejitvi finančnega bremena med preživninskima zavezancema je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da ima na eni strani tožnik za 25 % višji osebni dohodek (po odbitku dela stanovanjskega kredita), po drugi strani pa je tožnik obremenjen s preživljanjem treh otrok, medtem ko zakonita zastopnica preživlja le enega otroka, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da je večji del oskrbe in skrbi za vsakodnevno varstvo mladoletne A. na zakoniti zastopnici toženke, in se tako izkaže za pravilno odločitev sodišča prve stopnje, ko je preživninsko breme enakomerno razdelilo med oba preživninska zavezanca.

13Pravno nepomembno je kakšne dohodke ima partner zakonite zastopnice toženke, saj je, kot je pravilno pritožniku pojasnilo sodišče prve stopnje, preživljanje mladoletnega otroka primarna dolžnost staršev.

14Utemeljeno pa pritožba opozarja, da toženka ni upravičena do povrnitve stroškov za sklenitev sodne poravnave v višini 320 točk po tar. št. 3 Odvetniške tarife. Pravdni stranki sta na naroku sklenili delno sodno poravnavo, v njej pa o stroških nista ničesar dogovorili, zato v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPP krijeta vsaka svoje stroške sklenitve sodne poravnave. Pritožbeno sodišče je zato sklep o stroških spremenilo tako, da je priznani znesek 963,58 EUR znižalo za 320 točk z 22 % DDV, to je za 179,19 EUR.

15Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo glede stroškov postopkov spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki jih tožnik dolguje toženki znižalo na 784,39 EUR (2. točka 365. člena ZPP), v ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16Ker je tožnik uspel le glede odločitve o stroških, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ V nadaljevanju ZPP.
² V nadaljevanju ZZZDR.
³ VSL sodba IV Cp 1206/2013.
⁴ Z otroškim dodatkom bo zakonita zastopnica toženke tako deloma krila mesečne potrebe otroka, ki jih sodišče zaradi skromnejših premoženjskih razmer preživninskih zavezancev ni priznalo.