VSM Sklep I Cp 596/2018

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za namestitev nasprotnega udeleženca B.C. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju varovani oddelek) brez privolitve.

2Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi ter nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve namesti v ustrezni varovani oddelek. Navaja, da soglaša z navedbami v izpodbijanem sklepu, razen v delu, ko sodišče izpostavlja, da je prezasedenost institucionalnih ustanov - socialno varstvenih zavodov kriterij, da se nasprotnega udeleženca ne namesti v socialno varstveni zavod, saj z namestitvijo vanj ogroža svoje zdravje in življenje, kakor tudi zdravje in življenja drugih. Izpostavlja, da nasprotni udeleženec živi v zanj in za osebi, ki živita z njim v nemogočih ter za zdravje in življenje nasprotnega udeleženca ter okolice nevarnih, ogrožajočih razmerah, saj živi z ostarelima staršema, ki nista zmožna in tudi ne sposobna skrbeti niti zase, kaj šele zanj, zanj pa ne more skrbeti niti njegova sestra D.K..

3Pritožba je utemeljena.

4Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ so uporabljene na podlagi 37. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena istega zakona.

5Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Zaključilo je, da so izpolnjeni vsi pogoji za tovrsten sprejem². Kljub temu pa je predlog zavrnilo, ker predlagatelj ni predložil mnenja socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem ter je sodišču posredoval negativna mnenja Doma na K., S.V.Z H. in D. N.P.G., in ker je sodišče tudi po opravljenih poizvedbah pri socialno varstvenih zavodih S.V.Z. H., Dom L.i, Dom na K. in D. N.P.G. ugotovilo, da so njihovi varovani oddelki prezasedeni in presegajo nameščenost varovancev glede na normative oziroma standarde³.

6Sprejem osebe v varovani oddelek brez njegove privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča le v primeru, ko so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji kumulativno (le vsi skupaj) kot je določeno v prvem odstavku 74. člena ZDZdr⁴, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 75. člena ZDZdr v primeru, ko gre za sprejem brez privolitve na podlagi sklepa sodišča⁵.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so podani vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, vendar iz podatkov v spisu ni moč razbrati ali nasprotni udeleženec nasprotuje sprejemu, ali torej v sprejem ni privolil. O zadevah po ZDZdr je pristojno odločati sodišče v nepravdnem postopku le, kadar gre za postopke za sprejem na zdravljenje (v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom na podlagi sklepa sodišča, v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom v nujnih primerih, v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča in v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča), ko s strani nasprotnega udeleženca ni privolitve, ne pa tudi, kadar gre za sprejem na zdravljenje s privolitvijo osebe (30. člen ZDZdr). Kadar oseba privoli v sprejem na zdravljenje bodisi v psihiatrično bolnišnico, varovani oddelek ali v nadzorovano obravnavo, takrat odločba sodišča ni potrebna.

8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem (ne) privolitve na zdravljenje v ustrezno ustanovo (v obravnavnem primeru) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ni ukvarjalo, čeprav je to predpostavka, da se zadeva obravnava pred sodiščem oziroma, da o zadevi odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku. S tem je sodišče prve stopnje nepopolno, če ne celo zmotno ugotovilo dejansko stanje (340. člen ZPP), posledično pa napačno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP).

9Prav tako je sodišče prve stopnje, kot sedaj utemeljeno navaja pritožba, napačno uporabilo materialno pravo v smislu razlage določbe tretjega odstavka 75. člena ZDZdr⁶. Izpolnjevanje pogojev za sprejem socialno varstvenega zavoda se nanaša na vprašanje, ali ima socialno varstveni zavod verificiran varovani oddelek, ki je sicer primeren za zdravljenje oseb z duševno motnjo (kot je v konkretnem primeru prisotna pri nasprotnem udeležencu), pri čemer se kot kriterij ali takšen zavod ustreza ne more upoštevati prostorska zasedenost v smislu zasedenosti predvidenih prostorskih kapacitet, o čemer se je že večkrat izrekla sodna praksa v svojih odločbah.⁷ Sodišče prve stopnje je scier pravilno postopalo, ko je pridobilo mnenja socialno varstvenih zavodov, ki bi bili v danem primeru ustrezni in torej imajo verificirane varovane oddelke, vendar pa je pridobitev takšnih mnenj zgolj v namen določanja ustreznega socialno varstvenega zavoda v smislu 79. člena ZDZdr.⁸ Kot se je že večkrat izrekla sodna praska je za odločitev ključno, da morajo imeti: potreba nasprotnega udeleženca po stalni oskrbi in varstvu, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka, prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenega zavoda, ki sicer ustreza zdravljenju osebe. Prostorske kadrovske težave zavodov ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. člena ZDZdr, saj bi se sicer izkazalo, da izrečeni ukrep, ki je potreben in ga je sodišče izreklo na podlagi prvega odstavka 75. člena ZDZdr v zvezi s prvim odstavkom 74. člena ZDZdr, sploh ni izvedljiv oziroma je neizvršljiv. Slednje bi bilo nesprejemljivo. Če bi se lahko socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom uspešno branil sprejema osebe, s trditvami, da nima prostora, bi sicer zakonsko predviden in po sodišču izrečen ukrep na ta način ostal zgolj abstraktna možnost in dejansko neizvedljiv.⁹ Mnenje socialno varstvenega zavoda, da zaradi prostorske prezasedenosti osebe ne more sprejeti zato v sodnih postopkih, v katerih odloča sodišče po ZDZdr, ni zavezujoče.

10V posledici navedenega, ker sodišče druge stopnje ocenjuje, da samo, glede na naravo in okoliščine primera, ne more dopolniti postopka oz. odpraviti pomanjkljivosti, saj bi bila z odpravo procesnih kršitev in izvedbo na drugi stopnji obširnega dokaznega postopka dokazov, ki še niso bili izvedeni na prvi stopnji, ko bi se odločilna dejstva ugotavljala zgolj v postopku na drugi stopnji, strankam odvzeta pravica do pritožbe, v zadevi, v kateri gre za poseg v pravico do osebne svobode (iz drugega odstavka 19. člena Ustave R Slovenije in 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - EKČP), je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

11Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej ugotoviti ali obstaja oziroma ne obstaja volja nasprotnega udeleženca, da se zdravi v varovanem oddelku ustreznega socialno varstvenega zavoda. V kolikor bo ugotovitev negativna, bo v postopku izvedlo dokaze z zaslišanjem najbližje osebe v zvezi z vprašanjem ogrožanja in tudi z zaslišanjem nasprotnega udeleženca, v kolikor bo to dopustilo njegovo zdravje (drugi odstavek 46. člena ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 75. člena istega zakona). Na podlagi temeljite dokazne ocene vseh v postopku izvedenih dokazov se bo moralo obrazloženo opredeliti do vprašanja zdravljenja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku brez privolitve ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava o zadevi ponovno odločiti.

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 3 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži tisti, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, ki vključuje novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017)
² Sklicujoč se pri tem na izvedeniško mnenje izvedenke dr. Viktorije Frangež Žigon, da je bolnišnično zdravljenje zaključeno oz. ni potrebno, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju in v kolikor ni nadzorovan ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, kar je posledica duševne motnje, osnovne nevrološke bolezni s pridruženo psihiatrično psimtomatiko in sočasnim uživanjem alkoholnih pijač (tretji odstavek na strani 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa).
³ Sodišče prve stopnje je med drugim zapisalo: „Glede na veliko število nameščenih oseb, ki tudi do 150 % presegajo normativne na ustanovno varovanih oddelkih, je sodišče, ker s strani predlagatelja ni bilo predloženo ustrezno mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, ta zahtevek zavrnilo.“ (zadnji odstavek na str. 4 in prvi odstavek na str.5 obrazložitve izpodbijanega sklepa).
⁴ Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:Če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oz. ni potrebno, Če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, Če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim,Če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja,Če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi),Če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. 5 Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten le na podlagi sklepa sodišča.
^5
6 Tretji odstavek: Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se priloži mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.
⁷ II Ips 43/2015, II Ips 351/2013, II Ips 117/2016, II Ips 114/2016...
⁸ V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča, sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
⁹ II Ips 117/2016, II Ips 43/2015, II Ips 351/2013.