UPRS Sklep I U 202/2018-12

I. Postopek se ustavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožnica je 23. 1. 2018 pri naslovnem sodišču vložila tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za kulturo in medije 0612-45/2017/12 z dne 17. 7. 2017, zaradi molka organa. Zoper navedeno odločbo je 1. 8. 2017 vložila pritožbo, o kateri pa Ministrstvo za kulturo tudi po pozivu iz drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v nadaljnjih sedmih dneh ni odločilo.

2Sodišče je tožbo na podlagi 38. člena ZUS-1 poslalo toženi stranki v odgovor. Slednja je sodišču sporočila, da je bilo o tožničini pritožbi odločeno 7. 3. 2018, pri čemer iz priloženega sklepa in odločbe 061-5/2017/6 z dne 7. 3. 2018 izhaja, da je bila tožničina pritožba zoper izpodbijani sklep zavrnjena.

3Sodišče je nato tožnico z dopisom I U 202/2018-9 z dne 13. 3. 2018 pozvalo, naj v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 sporoči ali je z odločbo zadovoljna oz. ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oz. ali jo razširja tudi na novi upravni akt. V vlogi z dne 14. 3. 2018 je tožnica navedla, da je bila tožba utemeljena in potrebna, saj drugostopenjski organ o njeni pritožbi ni odločil v zakonsko določenem roku. Pri tožbi zaradi molka organa ne vztraja več, vztraja pa pri povračilu stroškov postopka, kot so bili priglašeni v tožbi. V vlogi z dne 15. 3. 2018 pa še dodatno pojasnjuje, da za tožbo zaradi molka organa nima več pravnega interesa, zaradi česar pri postavljenem tožbenem zahtevku na izdajo posamičnega akta ne vztraja več, zahteva pa povrnitev stroškov postopka.

4Ker tožnica pri tožbi ne vztraja, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

5Glede stroškov postopka peti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da v primeru, ko se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena tega zakona. Če pa se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena tega zakona, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku tega člena.

6V obravnavanem primeru je tožena stranka s sklepom in odločbo 061-5/2017/6 z dne 7. 3. 2018 zavrnila tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep. Z izdanim aktom torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. Navedene situacije ZUS-1 ne ureja, zato gre za pravno praznino, ki jo je potrebno razlagati v skladu z načelom pravne enakosti. V obravnavanem primeru gre za primerljivo situacijo s položajem, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni organ odločil o pritožbi na način, da je odpravil odločbo ter vrnil zadevo v ponoven postopek. V takem primeru pa se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Zato je po presoji sodišča potrebno tudi v obravnavani zadevi stroške tožnici priznati po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Navedeno stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi I Up 138/2015.

7Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je tožnico v postopku zastopal odvetnik, je v skladu s 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu upravičena do povrnitve stroškov postopka v znesku 285,00 EUR, povečanem za 22% DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Sodna taksa za vloženo tožbo pa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

8Sodišče je odločalo po predsednici senata na podlagi 2. točke 46. člena ZUS-1.