VSM Sklep I Cp 663/2018

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje četrtemu nasprotnemu udeležencu - dedičem po pokojnem J.Z. postavilo skrbnika za posebni primer - CSD P., da dediče zastopa v postopku delitve solastnega premoženja. Predlagatelj je v izločitveni pravdi dokazal, da del Z. premoženja ne spada v njegovo zapuščino. V zemljiški knjigi je vpisana solastnina zapustnika, dediči J.Z. pa še niso znani, med tem ko je bil začasni zastopnik zapuščine (Odvetniška pisarna M. & P.) postavljen samo za postopke v zvezi s poravnavo dolgov zapuščine, izterjavo terjatev in v zvezi s sklepanjem najemne pogodbe.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje so se pritožili prva in druga nasprotna udeleženka ter CSD P. Nasprotni udeleženki uveljavljata pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je sodišče pokojnemu postavilo skrbnika za posebni primer, čeprav so dediči znani, ne da bi jih prej pozvalo, naj vstopijo v postopek. Šele po opravljenem zapuščinskem postopku bodo vsi dedovali in bo mogoče deliti zapuščino.

3CSD P. v svoji pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) za postavitev skrbnika, zlasti ni pridobilo soglasja CSD, ki ga sodišče neposredno ne more postaviti za skrbnika za posebni primer. Po določbi 131. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, zaradi česar CSD P. ni postavljal skrbnika za posebni primer. Dodatno meni, da bi bilo potrebno zaključiti zapuščinski postopek D 478/93 po J.Z. in omogočiti dedičem, da se sami zastopajo.

4Predlagatelj je v odgovoru predlagal zavrnitev obeh pritožb. Nasprotnima udeleženkama je odgovoril, da v zapuščinskem postopku dediči J.Z. še niso znani, zato mora pokojnega v nepravdnem postopku nujno zastopati skrbnik. Pritožbi CSD P. je odgovoril, da ima možnost postaviti kvalificiranega skrbnika in mu je dolžan po 215. členu ZZZDR določiti obseg dolžnosti.

5Pritožbi sta utemeljeni.

6Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s pritožbenimi navedbami nasprotnih udeleženk in z vsemi pritožbenimi navedbami CSD P.. Nasprotni udeleženki nimata prav, da so dediči J.Z. znani in da lahko sami nastopajo v nepravdnem postopku. Zapuščinski postopek teče že od leta 1993 (!), pa še ni bil izdan sklep o dedovanju, s katerimi bi bili določeni dediči in njihovi deleži (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Ne glede na to, da so znane osebe, ki so se priglasile k dedovanju, je bil v zapuščinskem postopku že leta 2002 po določbi prvega odstavka 131. člena ZD postavljen začasni skrbnik zapuščine, ker se osebe niso mogle sporazumeti o upravljanju z zapuščino. V sedanjem nepravdnem postopku se ne deli zapuščina pokojnega J.Z. med njegove dediče, pač pa predlagatelj zahteva delitev svojega solastninskega deleža nepremičnine, ki ga ni pridobil z dedovanjem po J.Z., od drugega dela nepremičnine. Nasprotne stranke so znani solastniki in skrbnik zapuščine J.Z., ki ga postavi zapuščinsko sodišče po 131. členu ZD, ali njihov skrbnik za posebni primer, ki ga postavi razpravljajoče sodišče po 212. členu ZZZDR ali CSD po 211. členu ZZZDR. Sodišče prve stopnje ni postavilo skrbnika za posebni primer pokojnemu J.Z., kot zmotno navaja pritožba (prav tako skrbnika za posebni primer J.Z. ne bi postavil CSD, kot je v uvodu sklepa zmotno zapisalo sodišče prve stopnje in kot je v odgovoru na pritožbo zmotno zapisal predlagatelj), pač pa se začasni skrbnik zapuščine oziroma skrbnik za posebni primer po določbah ZD oziroma ZZZDR postavi dedičem (neznanim lastnikom dela premoženja).

7Pritožbeno sodišče je vseeno moralo ugoditi tudi pritožbi dveh nasprotnih udeleženk, ker je utemeljena pritožba CSD P., odločitev o obeh pritožbah pa po naravi stvari ne more biti različna (enotno sosporništvo v smislu 196. člena ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). Iz istega razloga sklep sodišča prve stopnje ni postal pravnomočen niti glede tretjega nasprotnega udeleženca, ki se sicer ni pritožil.

8Pritožba CSD P. je utemeljena iz razloga prirejenosti upravnega postopka in nepravdnega sodnega postopka ter ustavnega načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče zato ne more postavljati nalog upravnim organom. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je CSD P. brez privolitve postavilo za skrbnika za posebni primer, četudi je menilo, da CSD ni izpolnil svoje dolžnosti iz 211. člena ZZZDR. Prav tako ni bilo podlage za naložitev skrbništva po drugem odstavku 131. člena ZD, kar je pravica CSD, ne dolžnost. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi moralo ugoditi.

9V sedanjem nepravdnem postopku se urejajo šele pogoji za potek postopka. Smrt enega od solastnikov solastne stvari ni ovira za dopustnost postopka, o čemer je pritožbeno sodišče odločilo že v sklepu 7. 9. 2017. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo primerno, da zapuščinsko sodišče po določbi prvega odstavka 131. člena ZD postavi skrbnika zapuščine s polnimi pooblastili, ki bo zastopal dediče, saj je že postavilo skrbnika z omejenimi pooblastili.

10Iz obrazloženih razlogov je bilo potrebno po 3. točki 365. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP pritožbama ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.