VSM Sodba I Cp 557/2018

Pritožba se zavrne in potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da se mora toženec v 15 dneh izseliti iz stanovanjske hiše tožnika, ki leži na parceli št. 1833/1, k.o., na naslovu X in jo prosto oseb in toženčevih osebnih stvari izročiti tožniku (točka I izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 412,47 EUR pravdnih stroškov (točka II izreka).

2Zoper zamudno sodbo se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec) s predlogom na njeno razveljavitev. V pritožbi toženec navaja, da je 26. 1. 2018 prejel poziv, naj odgovori na tožbo v 30 dneh, vendar sta se s tožnikom v tem roku dogovorila o poravnavi in dne 21. 2. 2018 podpisala pisni dogovor, potrdilo, da mu je tožnik poravnal 2.000,00 EUR in potrdilo o predaji ključev nepremičnine ter zapisnik o primopredaji nepremičnine, pri čemer sta se v 5. členu dogovorila, da med njim in tožnikom ni več medsebojne terjatve, pri čemer mu je tožnik zatrdil, da bo tožbo umaknil, ker slednja ni več potrebna, saj je nepremičnina predana. Posledično toženec na tožbo ni odgovoril. K pritožbi prilaga pisni dogovor in zapisnik z dne 21. 2. 2018 ter potrdila z dne 21. 2. 2018.

3Tožnik na pritožbo toženca ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zamudna sodba se izda, če so zanjo izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹, pri čemer rok za odgovor na tožbo iz prvega odstavka 277. člena ZPP znaša 30 dni.

6Sodišče prve stopnje je v zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev iz v točki 1. obrazložitve te sodbe navedene nepremičnine, katere izključni lastnik je tožnik, toženec pa v njej biva brez pravnega naslova (najem na podlagi prvotno sklenjene pisne najemne pogodbe z dne 1. 7. 2015 je bil ustno podaljšan do dne 15. 4. 2017).²

7Toženec v pritožbi ne zanika dejstva, da je prejel tožbo s pozivom na katero je odgovoril prepozno³, po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, pa tudi ne, da kasneje na ponovni poziv zaradi dopolnitve tožbe (poprava tožbenega zahtevka) sploh ni odgovoril⁴.

8Ker je ugotoviti, da je bila tožencu tožba v odgovor pravilno vročena ter ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP)⁵, je ugotoviti, da sta izpolnjena pogoja iz 1. in 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.

9Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot, da priznava tožnikove dejanske trditve v tožbi (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, saj se za podlago vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in ga toženec pritožbeno ne more več izpodbijati). Posebnost zamudne sodbe je prav v tem, da sodišče resničnosti trditev tožnika v tožbi o pravno odločilnih dejstvih ne preizkuša (saj ne izvaja in tudi ne ocenjuje v tožbi predlaganih dokazov)⁶, kajti zamudna sodba temelji na zakonski domnevi, da toženec zaradi svoje pasivnosti priznava dejanske trditve tožnika, na katere le-ta opira svoj tožbeni zahtevek.

10Iz tožbenih trditev kot dejanske podlage tožbe, ob že navedenem dejstvu, da je šteti tožbene trditve za resnične (toženec jih priznava, ker ni vložil odgovora na tožbo) izhaja, da toženec prebiva v nepremičnini (stanovanjski hiši), katere izključni lastnik je tožnik, brez pravnega naslova. Ker lahko lastnik zoper osebe, ki uporabljajo stanovanje brez pravnega naslova (kar pomeni nezakonitost), kadar koli vloži tožbo na izpraznitev v smislu prvega in drugega odstavka 111. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1)⁷, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je potrebno subsumirati pod citirano pravno normo, zahtevek na izpraznitev nepremičnine utemeljen. S tem pa sta izpolnjena tudi pogoja iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe.

11Toženec v pritožbi graja po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten pritožbeni razlog, saj zamudne sodbe iz tega pritožbenega razloga ni moč izpodbijati in na kar je bil toženec izrecno opozorjen s pravnim poukom v zamudni sodbi (drugi odstavek 338. člena ZPP). Tako se toženec sedaj v pritožbi sklicuje na dejstvo, da je bil med njim in tožnikom dne 21. 2. 2018 sklenjen dogovor, na podlagi katerega je tožnik njemu poravnal določene terjatve v zvezi z najemom nepremičnine, on sam pa je nepremičnino dne 21. 2. 2018 predal tožniku (se izselil in jo izpraznil). Grajanje dejanskega stanja v pritožbi zoper zamudno sodbo, kot že rečeno, ni dovoljeno. Sodišče z zamudno sodbo odloča po stanju na dan izteka roka za odgovor na tožbo.⁸ Časovne meje pravnomočnosti pri zamudni sodbi vežejo torej na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo, od tega trenutka dalje pa lahko toženec dejstva, ki so povzročila prenehanje terjatve uveljavlja v kasnejšem izvršilnem postopku.⁹

12Upoštevaje vse navedeno, pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilna, hkrati pa ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. Posledično je bilo potrebno pritožbo zavrniti ter izpodbijano zamudno sodbo potrditi. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

13O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj le-ti niso bi priglašeni.

¹ Če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:1. Da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;2. Da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona);3. Da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;4. Da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.
² Na podlagi prvotno sklenjene pisne najemne pogodbe in kasnejšega dogovornega podaljšanja najema do 15. 4. 2017, je najemnik (toženec) v nepremičnini prebival na podlagi pravnega naslova, od 16. 4. 2017 dalje pa brez pravnega naslova, pri čemer je bila tožba vložena 28. 8. 2017.
³ Prepozno vložen odgovor na tožbo, torej odgovor na tožbo vložen po preteku v zakonu določenega 30-dnevnega prekluzivnega roka, se šteje kot da ni bil vložen.
⁴ O čemer je sodišče prve stopnje podalo dejanske ugotovitve in svoje zaključke v točkah 2, 3 in 4 obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe.
⁵ Sodišče ne prizna razpolaganja strank:1. Ki nasprotuje prisilnim predpisom;2. Ki nasprotuje moralnim pravilom.
⁶ Ugotavlja zgolj sklepčnost tožbe v smislu ali so tožbene trditve, ki zasledujejo pravno posledico vsebovano v tožbenem zahtevku skladne s predloženimi dokazi ter jih je moč subsumirati pod neko pravno normo, ki utemeljuje zasledovano pravno posledico s tožbenim zahtevkom.
⁷ (1) Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oz. ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito. (2) Lastnik lahko kadar koli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti. Spori se rešujejo prednostno.
⁸ V odgovor na tožbo bi toženec še lahko navedel dejstva, tudi podal ugovor izpolnitve terjatve, s čimer bi se izognil izdaji zamudne sodbe.
⁹ Z ugovorom dolžnika zoper sklep o izvršbi po 8. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.