318. člen ZPP-UPB3
Zamudna sodba
Če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Izdaja zamudne sodbe se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila. Če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.
- VSK Sklep Cpg 91/2021Višje sodišče v Kopru · 2022
Institut zamudne sodbe izhaja iz domneve, da tožena stranka s tem, ko ne odgovori na tožbo, priznava dejanske navedbe v njej. Prvi pogoj za tako domnevo pa je, da je bila tožba pravilno vročena, o čemer mora biti sodišče prepričano.
- VSK Sklep I Cp 250/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Zahtevek po tožbi toženke in zahtevek po tožbi tožnika sta v medsebojni zvezi. Tožnik je res vložil samostojno tožbo, vendar je po vsebini uveljavljal nasprotni zahtevek, s katerim je zasledoval celovito (celovitejše) obravnavanje skupnega premoženja. Ta procesna situacija je v bistvenih značilnostih identična s situacijo, ko bi tožnik zoper toženko vložil formalno nasprotno tožbo. V konkretnih okoliščinah ni videti nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bil položaj toženke iz tega vidika slabši, torej da ji ne bi priznali, da jo že zastopa pooblaščenka, ki jo je pooblastila v postopku po (svoji) tožbi.
- VSK Sodba I Cp 243/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Na podlagi poziva k odpravi nesklepčnosti je tožnica tožbo delno umaknila. Zaradi tega sodišče ni bilo dolžno tožencu še enkrat vročati v odgovor celotno tožbo z vsemi prilogami in kasnejšimi vlogami.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 7. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep Cpg 91/2021Višje sodišče v Kopru · 13. 7. 2022
Institut zamudne sodbe izhaja iz domneve, da tožena stranka s tem, ko ne odgovori na tožbo, priznava dejanske navedbe v njej. Prvi pogoj za tako domnevo pa je, da je bila tožba pravilno vročena, o čemer mora biti sodišče prepričano.
- VSK Sklep I Cp 250/2020Višje sodišče v Kopru · 3. 11. 2020
Zahtevek po tožbi toženke in zahtevek po tožbi tožnika sta v medsebojni zvezi. Tožnik je res vložil samostojno tožbo, vendar je po vsebini uveljavljal nasprotni zahtevek, s katerim je zasledoval celovito (celovitejše) obravnavanje skupnega premoženja. Ta procesna situacija je v bistvenih značilnostih identična s situacijo, ko bi tožnik zoper toženko vložil formalno nasprotno tožbo. V konkretnih okoliščinah ni videti nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bil položaj toženke iz tega vidika slabši, torej da ji ne bi priznali, da jo že zastopa pooblaščenka, ki jo je pooblastila v postopku po (svoji) tožbi.
- VSK Sodba I Cp 243/2020Višje sodišče v Kopru · 16. 9. 2020
Na podlagi poziva k odpravi nesklepčnosti je tožnica tožbo delno umaknila. Zaradi tega sodišče ni bilo dolžno tožencu še enkrat vročati v odgovor celotno tožbo z vsemi prilogami in kasnejšimi vlogami.
- VSM Sodba I Cp 557/2018Višje sodišče v Mariboru · 5. 7. 2018
Časovne meje pravnomočnosti pri zamudni sodbi vežejo na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo, od tega trenutka dalje pa lahko toženec dejstva, ki so povzročila prenehanje terjatve uveljavlja v kasnejšem izvršilnem postopku.
- VSM Sklep I Cp 382/2018Višje sodišče v Mariboru · 8. 5. 2018
Toženka je tožnici samovoljno preprečila uporabo prostorov v stanovanjski hiši, ki jih je do tedaj nemoteno uporabljala, s čimer je nedopustno posegla v njeno zadnjo mirno posest.
- VSM Sklep I Cpg 232/2017Višje sodišče v Mariboru · 26. 10. 2017
Procesno gledano je postopek izdaje evropskega plačilnega naloga primerljiv s postopkom, ki se začne v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki se na podlagi ugovora dolžnika nato nadaljuje v rednem postopku po določbah ZPP, zaradi česar je po oceni pritožbenega sodišča potrebno nadaljevanje postopka (po ugovoru) v obeh postopkih voditi enako. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut zamudne sodbe, glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Toženka je zoper izdani evropski plačilni nalog vložila pravočasen ugovor, s čemer je aktivno nasprotovala zahtevku. Takšna njena procesna aktivnost je po oceni pritožbenega sodišča privedla do vzpostavitve kontradiktornega postopka, v okviru katerega pa izdaja zamudne sodbe (več) ni dopustna.