VSK Sklep in sodba III Kp 22282/2016

I. Pritožba obtoženčevega zagovornika zoper sklep se kot neutemeljena zavrne.

II. Pritožba obtoženčevega zagovornika zoper sodbo se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obtoženec je dolžan plačati sodno takso.

Glede popravnega sklepa:

1Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi dne 11.1.2017 razglasilo sodbo, ki ne vsebuje odločbe o vštetju prestanega odvzema prostosti v izrečeno kazen zapora. Istega dne, kot je razglasilo sodbo, je sodišče prve stopnje na podlagi 365. člena ZKP izdalo popravni sklep, s katerim je razglašeno sodbo popravilo tako, da je v izreku sodbe dodalo besedilo: „Pripor, ki traja zoper obtoženega J. J. od 17.8.2016 od 10.15 ure dalje se obtoženemu všteje v izrečeno kazen zapora“.

2Zoper ta sklep se pritožuje obtoženčev zagovornik s trditvijo, da je sodišče prve stopnje prekoračilo pristojnosti iz prvega odstavka 365. člena ZKP, saj ne gre za odpravo očitne pomote v v pisno izdelani sodbi, temveč za vsebinsko spremembo sodbe, kakršna je bila razglašena.

3Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.

4Res je sicer, da se določba 365. člena ZKP nanaša na popravo očitnih pomot in pomanjkljivosti v pisno izdelani sodbi in jo sodišče uporabi, kadar se pisno izdelana sodba ne ujema z razglašeno sodbo - izrekom sodbe v zapisniku o glavni obravnavi, ki se šteje za izvirnik sodbe (prvi odstavek 317. člena ZKP). Vendar je v konkretni situaciji, ko je sodišče prve stopnje v razglašeni sodbi pozabilo odločiti o vštetju pripora v izrečeno zaporno kazen, to pomanjkljivost smelo odpraviti z izdajo naknadnega sklepa. Gre za popravek v korist obtoženca, takšno pomanjkljivost pa bi lahko sodišče prve stopnje odpravilo tudi po pravnomočnosti sodbe z izdajo posebnega sklepa na podlagi 133. člena ZKP. Navedeni popravek torej ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tudi sicer obramba nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je popravni sklep v korist obtoženca.

Glede izpodbijane sodbe:

5Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obtoženega J. J. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in mu, po istem zakonskem določilu, izreklo kazen eno leto zapora. Na podlagi 59. člena KZ-1 mu je preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. 27214/2013 z dne 9.1.2015, kjer mu je bila določena kazen eno leto zapora, in mu izreklo enotno kazen eno leto in deset zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso, kar vse bo odmerjeno s posebnim sklepom. Na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo zaseženo prepovedano drogo in pripomočke za njeno pridelavo. Odločilo je, da se pripor, ki traja zoper obtoženca od 17.8.2016 od 10.15 ure dalje, všteje v izrečeno kazen zapora.

6Zoper sodbo je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik, kot navaja, iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP oziroma zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti tudi za dejanje, za katero je obsojen, in ustrezno določi o stroških postopka.

7Pritožba ni utemeljena.

8Obtoženčev zagovornik nima prav, ko trdi, da je bila kršena identiteta med obtožbo in obsodbo s tem, ko je v opisu dejanja pod točko 1 obtožbe navedeno, da je obtoženec konopljo gojil v B. št. xx, v izreku izpodbijane sodbe pa, da jo je gojil v B. št. xy. Iz podatkov spisa nedvomno izhaja, da je bilo dejanje storjeno v B. št. xy, in je temu ustrezno sodišče prve stopnje poseglo v opis dejanja v obtožbi. Mikrolokacija storitve kaznivega dejanja ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonske znake kaznivega dejanja, in v zvezi s tem zagovornik ni postavil kakršnegakoli drugega dejanskega ali pravnega vprašanja, ki bi lahko imelo pravne posledice za obtoženca. Zato smiselno očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

9V nasprotju z obtoženčevim zagovornikom pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje glede obtožbenih očitkov, ki jih je povzelo v izrek izpodbijane sodbe, pravilno in popolno ugotovilo. Zagovornik v pritožbi podaja svojo dokazno oceno izvedenih dokazov, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. To pa za dosego utemeljenega dvoma v pravilnost sprejetih prvostopenjskih zaključkov ne zadošča. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč sodišče prve stopnje vse izvedene relevantne dokaze analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi sprejelo pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi. Pri tem je ustrezno kritično pretehtalo tudi vse pritožbene navedbe obtoženčevega zagovornika, ki se nanašajo na odločilna dejstva, in nanje pravilno odgovorilo, pritožnik pa v zvezi s temi razlogi ne ponuja nobene dodatne ali drugačne utemeljitve, ki bi terjala vsebinsko dopolnitev teh odgovorov. Zato pritožbeno sodišče le izpostavlja posamezne poudarke glede obravnavanih vprašanj.

10Zagovornik ponavlja obtoženčev zagovor, da je konopljo dejansko gojil E. I. oziroma prejšnji najemniki, tak zagovor sta potrdila tudi A. R. in T. P.. Vendar je sodišče prve stopnje vsebino obtoženčevega zagovora in izpovedb A. R., T. P. in E. I. temeljito analiziralo in navedlo prepričljive razloge, zakaj verjame E. I. (točka 5 obrazložitve izpodbijane sodbe). Pri tem se je pravilno opredelilo do okoliščine, da E. I. ni prijavil najdbe prepovedane droge v svojih prostorih. Tega pritožnik s posplošenim nesprejemanjem dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Pravilno je v izpodbijani sodbi ocenjena izpovedba S. M. (točka 7 obrazložitve izpodbijane sodbe), pritožbena trditev, da je njena izpovedba ovrgla pričevanje E. I., predstavlja zgolj subjektivno videnje pritožnika. Nadalje se zagovornik ne strinja s prvostopenjsko dokazno oceno izpovedb A. A. in D. R., ki sta tudi izpovedala v obtoženčevo korist. Vendar je navedeni izpovedbi sodišče prve stopnje zelo natančno preizkusilo in prepričljivo obrazložilo, zakaj jima ne sledi (točka 8 do 18 obrazložitve izpodbijane sodbe). Navedenim razlogom ni kaj dodati, zagovornik jih s podajanjem svoje dokazne ocene ne more izpodbiti. Res je, da A. T. in S. K. nista potrdila obtožbenih očitkov, vendar to še ne pomeni, da obtožencu očitano kaznivo dejanje ni dokazano. Dvoma v pravilnost ugotovljenih odločilnih dejstev zagovornik ne more vzbuditi niti s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na potrošnjo električne energije in višino mesečne najemnine za najete prostore. V izpodbijani sodbi (točka 22 obrazložitve) je prepričljivo pojasnjeno, da je šlo v obravnavanem primeru za konopljo, prav tako je prepričljivo obrazložen zakonski znak namena prodaje, pri čemer razlogi izpodbijane sodbe ostajajo v mejah obtožbenih očitkov, povzetih v izreku izpodbijane sodbe. Drugačni pritožbeni pogledi niso sprejemljivi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz obtožbenega opisa, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v izrek izpodbijane sodbe, in izvedenega dokaznega postopka izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Zato pritožnik nima prav, da gre v obravnavanem primeru za izpolnitev zgolj zakonskih znakov milejše oblike obravnavanega kaznivega dejanja po četrtem odstavku 186. člena KZ-1, torej za ravnanje, ko storilec nepooblaščeno ima opremo za izdelavo prepovedanih drog. Glede na navedeno pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen in ni podana smiselno uveljavljena kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.

11Zagovornik nima prav, ko nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je dejanje pod točko 2 obtožbe, za katero je ugotovilo, da ni dokazano, le izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe, in meni, da bi bilo v tem delu potrebno izreči oprostilno sodbo. Na te očitke je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v 25. in 26. točki. Ker gre pri obravnavanem kolektivnem kaznivem dejanju za eno kaznivo dejanje, hkrati ni mogoče izreči obsodilne in oprostilne sodbe. Zato kršitev zakona, ki jo v zvezi z navedenim postopanjem sodišča prve stopnje smiselno uveljavlja zagovornik v pritožbi, ni podana

12Čeprav zagovornik v pritožbi ne izpodbija odločbe o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v tej smeri, saj pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Sodišče prve stopnje je odločbo o kazenski sankciji obrazložilo v 27. točki izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije, ter je obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami odmerilo primerno zaporno kazen, ravnalo je tudi pravilno, ko je preklicalo prejšnjo pogojno obsodbo in po določbah o steku izreklo tudi primerno enotno zaporno kazen. Zato v odločbo o kazenski sankciji ni bilo potrebno poseči.

13Glede na povedano pritožbena izvajanja zagovornika obtoženca niso utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 391. člena ZKP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP moralo paziti po uradni dolžnosti.

14Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je obtoženec na podlagi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, to je sodno takso, ki bo odmerjena s posebnim plačilnim nalogom prvostopenjskega sodišča.