317. člen ZKP

Zagovornik v zvezi s sestavo sodišča uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi bila po njegovem prepričanju podana zato, ker je izpodbijano sodbo izdala sodnica posameznica, čeprav je o zadevi sodil tričlanski senat. Sodišče druge stopnje se v zvezi s tem v celoti sklicuje na obrazložitev v zvezi z izpodbijanim sklepom o popravku, saj gre zaradi nedoslednosti v pisnem odpravku izpodbijane sodbe zgolj za neskladje med izvirnikom in pisno izdelano sodbo. Skupnost obdolženca z zunajzakonsko partnerko B. B. in njenim sinom, obdolženčevim pastorkom C. C., je tako v smislu navedenih materialnopravnih izhodišč nedvomno pomenila življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev kot eno od oblik družinske skupnosti.

V okviru pravdnega postopka III P 294/2023 je bila namreč dne 14. 9. 2023 izdana zamudna sodba, ki je dne 3. 4. 2024 postala pravnomočna. Povzeto ima za posledico, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovano B. B. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotiti na pravdo. Obdolžencu se namreč lahko nalaga samo tista povrnitev škode, glede katere ima oškodovani potreben pravni naslov v prisojenem premoženjskopravnem zahtevku iz adhezijskega postopka ali pa - kakor v danem primeru - iz posebne pravde.

Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena in zapisana v zapisniku o glavni obravnavi - izvirnik sodbe (prvi odstavek 364. člena in prvi odstavek 317. člena ZKP). Nikakor ne more izjava, zapisana v uradnem zaznamku, nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja. Okoliščina, da je oškodovanka oseba z motnjami v duševnem razvoju, pri čemer njeno osebnostno in intelektualno funkcioniranje ni primerljivo s funkcioniranjem oseb starejših od 15 let, kot je to pojasnila izvedenka klinično psihološke stroke M.B., pa dvoma v njeno kronološko starost ne more vzbuditi.

Sodba v pisnem odpravku nikoli ne more biti protispisna, kvečjemu so lahko po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP protispisni njeni razlogi. Pri kaznivem dejanju grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je tako tudi udarec s pestjo v obraz sestavni del resne zagrozitve.

V zvezi s pritožbenimi trditvami, da iz izreka napadene sodbe izhaja besedna zveza "plačali smo u za tebe", pa pritožbeno sodišče dodaja, da gre za očitno pisno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti po prvem odstavku 365. člena ZKP, kar stori predsednik senata sodišča prve stopnje s posebnim sklepom na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Da gre za pomoto in ne kaj drugega je namreč jasno razvidno iz samega izreka razglašene sodbe, iz katerega izhaja besedna zveza "plačali smo umor za tebe" (l. št. 153 spisa), prvi odstavek 317. člena ZKP pa jasno določa, da se za izvirnik sodbe šteje izrek sodbe v zapisniku o glavni obravnavi. Ker se mora pisno izdelana sodba popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena (prvi odstavek 364. člena ZKP), bo moralo prvostopno sodišče odpraviti neskladje med razglašeno (torej izvirnikom) in pisno izdelano sodbo z izdajo popravnega sklepa.

S sklepom o popravi ni mogoče popraviti izvirnika sodbe.

Izdaja sklepa o popravku časovno ni omejena z nobenim rokom.

Zakon o policiji zaradi zasega predmetov dopušča opravo pregleda oseb in stvari, ki jih ima ta pri sebi ter pregled notranjosti vozila, če so v njem neposredno zaznani skriti ali odvrženi predmeti v vozilu, razen skritih delov vozila, vendar je tako ravnanje policije pogojeno z razlogi javne varnosti.

Pritožbeno sodišče z odreditvijo pripora ob izreku sodbe in pred njeno razglasitvijo ni kršilo določb 360. in 361. člena ZKP. Sama višina kazni ni podlaga za odreditev pripora zaradi begosumnosti, ampak le v povezavi z drugimi konkretno izkazanimi okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati na nevarnost bega.

Kljub temu, da je sodišče računalniški izpis zapisnika o glavni obravnavi, ki ga je izročilo zagovorniku, zaključilo brez izreka sodbe, sodbo pa je nato pravilno razglasilo in vneslo v nadaljevanje zapisnika, je sicer kršilo prvi odstavek 315. člena ZKP, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.

Sodišče mora v izreku sodbe v zapisniku o glavni obravnavi (izvirnik sodbe) vnesti celotni izrek sodbe, med drugim tudi opis kaznivega dejanja. Opis kaznivega dejanja v izreku sodbe je popoln, če je navedeno, da je bil oškodovanec poškodovan, opisane so tudi poškodbe in je v povezavi z razlogi sodbe ugotovljeno, da gre za poškodbe, zaradi katerih je bil oškodovanec začasno nezmožen za delo (opredelitev poškodbe kot lahke telesne poškodbe), saj so navedeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.

Razlogi za izključitev javnosti z glavne obravnave so formulirani dokaj posplošeno, sodišče pa jih mora razlagati restriktivno.

Zapisnike o prejšnjih izpovedbah prič, ki duševno zbolijo (ali umrejo), sme sodišče v dokaznem postopku prebrati brez soglasja strank in nanje tudi opreti svoje odločbe.

Ker se zapisnik o razglasitvi sodbe (izvirnik) popolnoma ujema s pisno izdelano sodbo, je sodišče prve stopnje v nasprotju s 1. odstavkom 365. člena ZKP izdalo popravni sklep. S tem je namreč popravilo izvirnik ne pa pisno izdelane sodbe. Izrek sodbe sodišča prve stopnje, naveden v zapisniku o glavni obravnavi, je sam s seboj v nasprotju, saj je v njem navedeno, da naj bi si obsojenka v določenem časovnem obdobju prilastila skupno 461.060,00 SIT, to pa se ne ujema z vsoto posameznih ugrabkov, prav tako navedenih v zapisniku o razglasitvi sodbe.

Na potrdilo tujih policijskih oblasti o odvzemu predmetov, ki ni prevedeno v slovenski jezik in se v spisu nahaja v neoverjeni fotokopiji, obdolženec pa verodostojnost te listine prereka, brez poprejšnjega preverjanja njene pristnosti in prevoda v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi, sodbe ni mogoče opreti.