VSM Sklep I Cp 638/2018

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) kljub pozivu sodišča (sklep z dne 20. 10. 2016) ni dopolnila kot bi jo morala, vse pa na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2Zoper ta sklep vlaga pravočasno laično pritožbo tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev v nov postopek. Navaja, da bi moralo sodišče ob dejstvu, da nastopa v postopku kot laična stranka, v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki v sklepu, s katerim jo je opozorilo, da tožba ne vsebuje obveznih sestavin, obvestiti naj tožbo popravi in dopolni ter jasno navesti, zakaj šteje, da je vloga nerazumljiva in katere so pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, sklicujoč se pri tem na 12. člen ZPP, ki določa, da mora sodišče stranko brez pooblaščenca, ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Sodišče tožnici s sklepom o dopolnitvi tožbe ni obrazložilo oziroma določno navedlo, katera dejstva v tožbi morajo biti določno opredeljena in kateri potrebni dokazi manjkajo ter s tem ni prispevalo k odpravi načel pomoči prava neuki stranki. Tako sodišče meni, da pritožba (pravilno tožba) ne vsebuje potrebnih sestavin kot jih določa 180. člen ZPP, pa tožnica prosi sodišče naj upošteva 105. člen ZPP - vrnitev v popravo. Sicer so dokazi navedeni v tožbi in dopolnitvi tožbe in se nahajajo v sodnem spisu (kršitev zakonodaje na področju kreditiranja, poslovanja v tuji državi brez dovoljenja, kršitev zakonodaje na področju varstva potrošnika, kršitev Obligacijskega zakonika - oderuške obresti, pogodba sestavljena v tujem jeziku). Stroškov ne priglaša.

3Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker je bila vloga - tožba (tožnica je v postopku na podlagi poziva sodišča izrecno navedla, da v danem primeru vlaga tožbo) nerazumljiva, je sodišče tožnico pozvalo, da naj jo popravi¹, in ker je bila tožničina poprava ponovno pomanjkljiva, je sodišče prve stopnje tožbo kot nepopolno zavrglo v smislu četrtega odstavka 108. člena ZPP.

6Pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnico pozvati na popravo tožbe tako, da bi določno navedlo, katera dejstva v tožbi morajo biti določno opredeljena in kateri potrebni dokazi manjkajo, sklicujoč se pri tem na dejstvo, da je prava nevešča stranka (laična stranka) v postopku, ni utemeljena.

7Kot je razvidno iz sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje pozvalo tožnico na dopolnitev oziroma popravo tožbe, je sodišče prve stopnje tožnico izrecno pozvalo: da pravilno postavi zahtevek, da navede vsa dejstva, na katera opira zahtevek, da predlaga dokaze, s katerimi želi dokazovati navedena dejstva in da opredeli vrednost spornega predmeta, vse pod sankcijo zavrženja tožbe. Hkrati je iz nepopolne tožbe izluščilo določena dejstva, na podlagi katerih je sklepalo, da je bila tožnica v izvršilnem postopku napotena na vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe² ter ugotovilo, da niti zahtevek niti vsebina tožbe ne ustrezata takšni tožbi, zato jo mora tožnica popraviti oziroma dopolniti z opozorilom, da mora tožba vsebovati vse, kar je določeno v 180. in 105. členu ZPP. Tožnica je nato v roku sicer dopolnila prvotno tožbo, vendar je bila njena dopolnitev, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in čemur pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, še vedno pomanjkljiva.

8Kot je razvidno iz dopolnjene tožbe, je tožnica ponovila navedbe v prvotni tožbi, dodatno opisala dejansko stanje v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo v notarskem zapisu s toženo stranko³ in postavila enak tožbeni zahtevek, kot ga je postavila že v prvotni, nepopolni tožbi, ki ni razumljiv in tudi ni izvršljiv in ga kot takega ni moč obravnavati v postopku. Da mora tožnica postaviti pravilen tožbeni zahtevek, jo je sodišče prve stopnje izrecno opozorilo že v sklepu, s katerim jo je pozvalo na dopolnitev tožbe. Kljub temu pa je v dopolnitvi navedla zahtevek identičen prvotnemu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je tožbo kot nepopolno zavrglo na podlagi procesne določbe petega odstavka 108. člena ZPP.

9V našem primeru tožba nima jasno in določno postavljenega tožbenega zahtevka⁴ ter ob dejstvu, da je nejasna tudi trditvena podlaga tožbe⁵, ni sposobna za obravnavanje, zato jo je bilo potrebno, ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje povsem primerno opozorilo tožnico, kaj vse mora popraviti⁶, zavreči. Tožnica, ki se ves čas v tem postopku sklicuje na to, da je laična stranka, je imela možnost poiskati si ustrezno pravno pomoč, še posebej v času, ki ga je imela na razpolago za dopolnitev tožbe, pa tega ni storila. Sodišče seveda ni dolžno oziroma tudi ne more stranke poučevati v smislu postavljanja dejanskih tožbenih trditev in tožbenega zahtevka, saj bi na ta način privilegiralo eno stranko postopka. To tudi ni namen določbe 12. člena ZPP⁷, na katero se tožnica sklicuje. Le stranka je tista, ki pozna dejansko stanje (kar predstavlja tožbene trditve), in ki zasleduje določen cilj (ki predstavlja tožbeni zahtevek).

10V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, in ker preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Sklep P 84/2016 z dne 20. 10. 2016.
² Okrajno sodišče v Murski Soboti I 58/2014.
³ SV 383/03 z dne 26. 5. 2003.
⁴ Postavljen tožbeni zahtevek ni razumljiv, določen in izvršljiv, po drugi strani ni mogoče ugotoviti, kaj sploh tožnica zahteva s to tožbo.
⁵ Tožnica v tožbi navaja, da vlaga tožbo zoper sklep o izvršbi, da slednjega še ni mogoče izvršiti, da ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, da oporeka višini delnega zneska in sodnih stroškov, ki so nesorazmerni, v dopolnitvi tožbe pa opisuje vsebino kreditne pogodbe, sklenjene s toženo stranko, se ponovno protivi višini obveznosti po tej pogodbi ter s tožbenim zahtevkom zahteva od tožene stranke, da slednja razveljavi predlog za izvršbo.
⁶ N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga (1. do 150. člen), str. 115 in 116: "Če je tožbeni zahtevek nedoločen, ker je opis življenjskega primera premalo individualiziran, 108. člen ZPP predvideva procesni instrument poprave tožbe. Tudi v tem primeru pa sodišče od stranke zahteva le, da vlogo popravi ali dopolni, ne pomaga pa ji vloge popraviti oziroma dopolniti. To pomeni, da je stranka kljub pouku sodišča še vedno tista, ki je odgovorna za popolnost kompleksa dejstev, iz katerega izvira zatrjevana pravna posledica … . Sodišče strankam ne more dajati vsebinskih napotkov, kako oblikovati tožbeni zahtevek, ker bi s tem prekršilo načelo dispozitivnosti … . Sodna praksa je izrekla, da je sodišče dolžno poučiti stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po določbah ZPP, katera pravdna dejanja lahko opravi, ni pa je dolžno opozoriti na materialnopravne dispozicije s tožbenim zahtevkom … ."
⁷ Stranko, ki nima pooblaščenca, in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi.