UPRS Sodba I U 1948/2017-14

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da mora tožnik, kot rejec papig različnih vrst s seznama z dne 27. 2. 2017, glede na velikost živali-papige zagotoviti navedeno velikost zunanjega prostora, to je voliere ali kletke, z navedenim številom ptic, ki lahko v volieri prebivajo, z navedeno velikostjo notranjega prostora, ki mora biti ogrevan nad 10ºC in da mora biti v vsaki volieri ali kletki skrivališče za ptice, pod 2. točko izreka je odločil, da mora biti v vsaki volieri ali kletki za ptice skrivališče, pod 3. točko izreka je odločil, da je rok za izvedbo 1. in 2. točke 17. 10. 2017, pod 4. točko izreka je odločil, da vsi nastali stroški bremenijo stranko v postopku in pod 5. točko izreka odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži odrejenih ukrepov.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik kot imetnik živali dne 6. 12. 2016 na javni prireditvi A. proti plačilu za fotografiranje ponujal dve papigi, vrste ara in kakadu. Ker je bila tedaj zunanja temperatura -6-C, sta se papigi vidno tresli zaradi mraza. Zato je bil zoper tožnika uveden prekrškovni postopek. Tožnik je v postopku povedal, da ima na naslovu, na katerem prebiva tudi sam, še okrog 200-300 papig. Zato je bil dne 16. 1. 2017 na navedenem naslovu opravljen inšpekcijski pregled. Ugotovljeno je bilo, da ima tožnik postavljene tri voliere zunaj na prostem, na zemljišču med staro in novo hišo, dve volieri pa stojita v stari hiši, v zvezi s čemer organ opredeljuje dimenzije posameznih volier, njihovo prostornino in število ptic, nameščenih v vsaki volieri. Skupna prostornina volier je 130 m3. Iz ažuriranega seznama, ki ga je tožnik poslal dne 27. 2. 2017, je razvidno število papig, ki ga organ tudi navaja po posameznih vrstah papig. V času inšpekcijskega pregleda je bilo zunaj -4,8-C, po podatkih ARSO se je temperatura zraka cel mesec januar 2017 gibala od -1 do -13 ºC in so se tudi v kasnejših mesecih nočne temperature spustile do -18-C. Ugotovljeno je bilo, da so voliere pregrajene z mrežastimi pregradami, ki jih tožnik lahko poljubno sestavlja in imajo vse v zadnji tretjini boksa ograjeni leseni del, kamor se papige lahko umaknejo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, vendar niso zaprti in tudi ne ogrevani. Ogrevanje je omogočeno le v stari hiši, v kateri so v glavnem mladiči, ki so občutljivejši od odraslih živali. Papige, ki so nameščene v zunanjih volierah, brez notranjega, ogrevanega prostora, so bile ponoči na temperaturi do -18ºC. Ptice v ujetništvu so sicer bile v solidni kondiciji. Vse ptice so obročkane in s tem je zagotovljena njihova sledljivost. Za hranjenje papig tožnik uporablja že pripravljene krmne mešanice, ki jih kupuje v tujini. Zaradi specifičnosti primera je bilo v postopku zaprošeno tudi za strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave glede prezimovanja papig na prostem pri nizkih temperaturah. V svojem strokovnem mnenju je Zavod RS za varstvo narave navedel, da bivalne razmere in oskrbo živali prostoživečih vrst v ujetništvu ureja Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu (Odredba) in da naj bi se papige pri nižjih zunanjih temperaturah zadrževalo v notranjem prostoru, ki je ogrevan na najmanj 10-C, torej bi papige morale imeti možnost, da se umaknejo v toplejši notranji del. V postopku je bilo vpogledano tudi Poročilo o presoji tveganja za naravo za gojitev tujerodne vrste živali, ki ga je za tožnika dne 4. 5. 2015 izdelala dr. B.B., dr. vet. med., v katerem je med drugim zapisano, da je potreben poseben notranji prostor za čas prezimovanja. Organ se sklicuje na določbe Odredbe. Ugotavlja, da ima tožnik v ujetništvu 54 papig večjih od 40 cm, 38 papig med 20 in 40 cm in 66 papig, katerih velikosti ni na seznamu, ampak so samo prepisane številke obročkov. Iz navedenega sledi, da bi moral imeti tožnik samo za velike papige, torej tiste, ki so večje od 40 cm, na razpolago 162 m3 prostora, ima pa 130 m3 za vse skupaj. Vsaki zunanji volieri mora biti priključen še notranji prostor, ki mora biti ogrevan, tako da je temperatura v njem višja od 10ºC. Le voliere v stari hiši, kjer se s pečjo lahko doseže temperatura, višja od 10º C, ne potrebujejo dodatnega notranjega prostora. Organ se sklicuje še na določbe 6.,77. in 92. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) in na določbe 7. in 43. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv). Navaja tudi Pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki določa pogoje za posedovanje ostalih hišnih živali, kjer se smiselno uporabljajo določbe Odredbe. Zaključuje, da je bilo pri inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da tožnik živalim ne zagotavlja predpisanih pogojev za življenje v ujetništvu, saj jim ni omogočil primernega notranjega prostora, kjer bi bila temperatura višja od 10-C, ni jim omogočil, da bi imele dovolj prostora za gibanje, letenje in na splošno za življenje v ujetništvu in ni zagotovil skrivališč za ptice v volierah, zato je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ v skladu z določbami ZZZiv in Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu pravilno ugotovil, da so izkazane nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti, saj je ugotovil, da papige nimajo dovolj prostora in da bi moralo biti pri tožniku zgolj za papige, ki so večje od 40 cm, glede na vsebino priloge I Odredbe, na razpolago 162 m3 prostora, tožnik pa zagotavlja zgolj 130 m3 prostora. V zvezi s tem je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ustrezno pojasnil, da je velikost notranjega prostora sicer opredeljena le s površino, vendar mora biti višina tega prostora vsaj takšna, da se ptica normalno giba, da ji je udobno in da se lahko pogreje.

4Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Meni, da je prvostopenjski organ nepravilno uporabil materialno pravo in sicer določbe Odredbe glede na to, da tožnik papige goji in zato Priloga I, točka B1, tabele 2 Odredbe zanj ne velja. Prvostopenjski organ je svojo odločitev utemeljil tudi na podlagi strokovnega mnenja o bivalnih pogojih za aleksandre Zavoda RS za varstvo narave, iz katerega pa izhaja tudi, da Odredba vsebuje nejasnosti oziroma nedoločnosti priloge, ker iz priloge ni jasno, kaj je prostor, notranji prostor, kletka in voliera. Po stališču Zavoda RS za varstvo narave so določbe Odredbe o številu živali, ki se jih sme zadrževati skupaj, kot tudi o velikosti prostorov, zastarele. Glede temperatur pa je Zavod RS za varstvo narave ugotovil, da kitajski aleksander dobro prenaša nizke temperature, za ostale vrste pa da je zgolj priporočljivo, da jim je omogočen vstop v notranje prostore, kjer je pozimi temperatura 5ºC, ne pa 10ºC. Prvostopenjski organ tudi ni zahteval od Zavoda RS za varstvo narave, da pri tožniku opravi ogled lokacije in gojitev papig, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je tožnik to sam zahteval od Zavoda RS za varstvo narave, o čemer je Zavod RS za varstvo narave po dne 22. 3. 2017 opravljenem ogledu, izdal mnenje, da je tožnikova reja papig, ki jih zadržuje v ujetništvu, primerna, to pa pomeni, da je v skladu z veljavnimi predpisi in tudi v skladu z Odredbo. Izpostavlja tudi, da v prvostopenjski odločbi niso bili točni podatki o dimenzijah volier in vrstah ptic. V volierah imajo skozi vse leto gnezda le vrste, ki jih potrebujejo, ostale papige gnezdo tudi v naravi ne uporabljajo nikoli izven paritvene sezone. Navaja tudi, da v ujetništvu ptic skorajda ni več, ostalo jih je le nekaj, vse ptice niso ujete, ampak so vzgojene v kletkah in drugega sveta ne poznajo. Ptice iz seznama so v večini aleksandri in aratinge, ki tudi v naravi, od koder izvirajo, živijo v zimskem času na nizkih temperaturah. Okroglih kletk in križancev, kot to navaja prvostopenjska odločba, tožnik nikoli ni imel. Navaja nekaj primerov o tem, kako nedoločna in nejasna so določila Odredbe glede notranjega prostora, ki je določen v m2, torej ploščinsko površino in ne prostornino. Tožnik poudarja tudi, da je bil prvi, ki je v Sloveniji vzgojil veliko papigo ter prve are, amazonke, kakaduje in lorije. To pa dokazuje tudi, da so bivalni pogoji za papige pri njem ustrezni. V zvezi z zastarelostjo določb Odredbe pa so bile s strani društev gojiteljev ptic tudi že podane pobude za spremembo predpisov o bivalnih razmerah ptic. Glede na navedeno sodišču predlaga, da po izvedbi vseh predlaganih dokazov razsodi tako, da izpodbijano odločbo odpravi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek organu prve stopnje oziroma še podrejeno, da ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6Tožnik v pripravljalni vlogi znova poudarja, da Odredba zanj ne velja, da je Zavod RS za varstvo narave v svojem mnenju navedel, da je oskrba papig pri njem primerna, da je Odredba nedoločna in nejasna in da so zato s strani društev gojiteljev ptic bile podane pobude za spremembo predpisov o bivalnih razmerah ptic.

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, da mora tožnik glede na velikost živali-papige zagotoviti navedeno velikost zunanjega prostora, to je voliere ali kletke, z navedenim številom ptic, ki lahko v volieri prebivajo, z navedeno velikostjo notranjega prostora, ki mora biti ogrevan nad 10ºC in da mora biti v vsaki volieri ali kletki skrivališče za ptice. Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo izdal na podlagi 77. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) in na podlagi 43. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv).

9Po pregledu upravnih spisov in izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega za njim) pravilna. Pravilnost odločitve namreč podatki v spisu potrjujejo. Iz podatkov v spisu je tako razvidno, da je bil dne 16. 1. 2017 na naslovu, na katerem tožnik prebiva in na katerem ima tudi papige, izveden inšpekcijski pregled, ki ga je opravil uradni veterinar Veterinarske uprave Republike Slovenije, ob navzočnosti tožnika in njegove mame in o katerem je bil (istega dne) tudi sestavljen zapisnik. Iz zapisnika med drugim izhaja, da tožnik zadržuje v ujetništvu večje število papig različnih vrst in različnih velikosti v treh zunanjih in dveh notranjih volierah, pri čemer v zunanjih volierah ni notranjega prostora, ki bil bil pozimi primerno ogrevan, ki so bile vse izmerjene in število ptic v vsakem prostoru popisano in da je v času inšpekcijskega pregleda zunanja temperatura znašala -4,8 ºC ter so nočne temperature v kasnejših mesecih dosegle vse do -18ºC. Tožnik je zapisnik podpisal s (pavšalno) pripombo, da zapisane stvari v praksi ne držijo. Pravilno sestavljen zapisnik v skladu z določbo 80. člena ZUP pomeni javno listino in je dokaz o vsebini in poteku dejanj postopka, torej v konkretnem primeru veterinarskega nadzora. Navedene odločilne okoliščine kot izhajajo iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem ogledu, torej izmerjene dimenzije volier in ugotovljeno število živali, nameščenih v vsaki posamični volieri ter v času inšpekcijskega pregleda izmerjena zunanja temperatura (-4,8ºC), brez ogrevanega notranjega prostora zunanjih volier, tudi po presoji sodišča kažejo na to, da pri papigah, ki jih tožnik zadržuje v ujetništvu, niso zagotovljeni pogoji iz 7. člena ZZZiv in petega odstavka 6. člena ZVMS glede velikosti prostora in temperature v povezavi s standardi o bivalnih razmerah in oskrbi, predpisanimi v 4. členu Odredbe, določenimi z minimalnimi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer v Prilogi B1 tabele 2 Odredbe, ki je sestavni del te odredbe in ki, glede na velikost živali, določa dimenzije notranjega prostora kletke ali voliere, ki mora biti ogrevan, s temperaturo >10ºC.

10Glede na navedeno je, tudi ob upoštevanju namena ZZZiv, da se živalim zagotovi ustrezne bivalne razmere zaradi zaščite njihovega življenja, po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Dejansko stanje glede odločilnih okoliščin v obravnavanem primeru, da so papige nastanjene v premajhnih bivalnih prostorih, brez ogrevanega notranjega prostora v zunanjih volierah, zaradi česar je ogroženo njihovo zdravje, je bilo v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je upravni organ tudi pravilno uporabil materialno pravo in sicer določbe ZZZiv, kot tudi določbe ZVMS in določbe Odredbe in njene Priloge I, točke B1, tabele 2. Po presoji sodišča je bil tožniku na podlagi 43. člena ZZZvi in 77. člena ZMVS tudi pravilno in zakonito izrečen ukrep odprave ugotovljenih nepravilnosti.

11Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožnik gojitelj živali in da zato Priloga I točke B1 tabele 2 Odredbe zanj ne velja. Tožnik je v skladu z 22. alinejo 5. člena ZZZiv nedvomno skrbnik živali, to je tisti, ki je odgovoren za zaščito živali. Zato mora živalim zagotoviti vse, v 7. členu ZZZiv, predpisane pogoje. Z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da tožnik papige zadržuje v ujetništvu. V 24. členu Pravilnika o zaščiti hišnih živali (Pravilnik) je določeno, da mora za gojitev živali prosto živečih vrst skrbnik pridobiti dovoljenje za njihovo zadrževanje v ujetništvu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave (prvi odstavek 24. člena), za določitev ustreznih pogojev bivanja in oskrbe ostalih hišnih živali pa se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja bivalne razmere in oskrbo prosto živečih živali v ujetništvu (drugi odstavek 24. člena). Hišne živali so opredeljene v 3. točki 5. člena ZZZIv in v 12. točki 5. člena ZVMS, po kateri so hišne živali živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in so določene v Uredbi Parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EG (UL št. 146 z dne 13. julija 2003, str. 1, z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba 998/2003), v prilogi I te Uredbe pa so kot hišne živali določene tudi vse vrste ptic. V prvem členu Odredbe je določeno katere bivalne razmere in katera oskrba se štejejo za ustrezne pri zadrževanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu, ne glede na namen zadrževanja živali. Zato Odredba brez dvoma velja tudi za tožnika.

12Tožnik tudi ne more uspeti s tožbeno navedbo, da so določbe o minimalnih pogojih, predvsem o številu živali, ki se jih sme zadrževati skupaj in o velikosti prostorov, v katerih se živali zadržujejo, zastarele, kajti četudi so morda zastarele, je dejstvo, da še vedno veljajo, torej veljajo tudi za tožnika. Ker tožnik v tožbi opozarja na nejasnost oziroma nedoločnost Priloge Odredbe, ker iz nje ni jasno, kaj je prostor, notranji prostor, kletka in voliera, sodišče pojasnjuje, da je uradni inšpektor pred izdajo izpodbijane odločbe za tolmačenje teh pojmov zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor in o tem tudi prejel ustrezen odgovor, ki ga v izpodbijani odločbi citira (Odgovor na vprašanje v zvezi s tolmačenjem Odredbe št. 90/01 MOP), pri čemer v izpodbijani odločbi tolmačenje navedenih pojmov sicer ni povzeto, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.

13Tožnik v tožbi tudi navaja, da je sam, po izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe, naročil ogled bivalnih razmer in oskrbe papig pri njem pri Zavodu RS za varstvo narave in je le-ta po opravljenem ogledu dne 22. 3. 2017, ugotovil, da je oskrba papig pri njem primerna. Ker je bil ta ogled pri njem opravljen po izdaji prvostopenjske odločbe, to pomeni, da je bil opravljen prepozno in zato mnenje Zavoda RS za varstvo narave ne more biti upoštevno (52. člen ZUS-1).

14Tožnik tudi ne more uspeti z navedbo, da so ptice v ujetništvu ujete ptice v naravi in zaprte v kletke ter da ptice pri njem niso ujete, ampak vzgojene in da zato drugega sveta ne poznajo, kot tudi ne z navedbo, da so aleksandrove papige in aracinge v zimskem času navajene nizkih temperatur. Prav tako je za odločitev v zadevi nerelevantna tožbena navedba, da so tožnikove voliere med največjimi v Sloveniji in da je bil tožnik prvi, ki je v Sloveniji vzgojil veliko papigo in prve are, amazonke, kakaduje in lorije. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da prvostopna odločba navaja okrogle kletke in križance, ki jih nikoli ni imel. Prvostopenjska odločba tega ne navaja tako, ampak (na strani 2) navaja samo, da ima tožnik dve posebni kletki (in torej ne okrogli kletki) s križanci. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožbena navedba, da so bile s strani društva gojiteljev ptic že podane pobude za spremembo predpisa o bivalnih razmerah ptic.

15Ker je glede na vse navedeno odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ki jo je predlagal tožnik, ker je ugotovilo, da so bila vsa odločilna dejstva in dokazi v upravnem postopku pravilno ugotovljena (2. alineja 59. člena ZUS-1).

16Ker je sodišče tožbo zavrnilo, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).