VSL Sodba I Cp 2722/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se – pri idealnem solastniškem deležu 367/10000,00 parc. št. 512/4 k.o. X, idealnem solastniškem deležu 67/2000 parc. št. 512/4 k.o. X in pri nepremičnini parc. št. 512/20 k.o. X – ustanovi skupna hipoteka za zavarovanje bodoče terjatve tožeče stranke na povrnitev vsega, kar bo katerikoli od dolžnikov plačal za pokritje obveznosti tožene stranke do Banke A. d.d., po kreditnih pogodbah z dne 7. 6. 2004, 23. 7. 2007 in 23. 6. 2009 (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 4.206,84 EUR (II. točka izreka).

2Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Izpostavlja, da hipoteka ni obligacijska, ampak stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Iz tega razloga je nepravilno stališče, da odtujitev nepremičnin, ki so predmet zavarovanja, na pasivno (stvarno) legitimacijo ne vpliva. Sodišče prve stopnje se sklicuje na komentar Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), vendar pri tem zanemari, da slednji govori o obveznosti prodajalca, da izpolni tisto, k čemur se je zavezal s prodajno pogodbo; torej, da izroči stvar kupcu. V konkretnem primeru pa tožeča stranka zahteva zavarovanje porokove morebitne bodoče terjatve z vpisom skupne hipoteke na tuji stvari, pri čemer ni bil sklenjen pravni posel, ki bi ga bilo treba izpolniti in tretji tudi ni dal soglasja za vpis hipoteke. Situacija je povsem drugačna, kot je opisana v komentarju k 190. čl. OZ. Sicer pa je tožena stranka nepremičnine odtujila že 2. 11. 2012 in 6. 11. 2012, tožba pa je bila vložena šele 24. 5. 2013, torej več kot pol leta kasneje. S prodajo sta se tako prenesli le obstoječi hipoteki, vpisani v korist Banke A. d.d., kar je bilo kupcu znano, ne more pa sodišče štiri leta in pol kasneje dovoliti novih zavarovanj na nepremičninah, ki jih je tretji pridobil v dobri veri in po načelu zaupanja v zemljiško knjigo. Odločitev je neizvršljiva tudi zato, ker pravdni stranki in novi lastnik niso označeni z identifikacijskimi podatki. Razen tega ni upoštevan ugovor tožene stranke, da so obveznosti po kreditih pogodbah, razen po kreditni pogodbi K 1060/2009 z dne 23. 6. 2009, že izpolnjene. Tožniki so po prenosu poslovnega deleža v letu 2012 odtujili poslovno dokumentacijo, zaradi česar je tožena stranka onemogočena pri dokazovanju nekaterih dejstev. Da je kredit K 1060/2009 odprt za 240.000,00 EUR, pa je razvidno iz sklepa o izvršbi In 255/2015 oz. predloga za izvršbo. Ker tožniki niso predložili popolnega sklepa o izvršbi, jih bo moralo sodišče pozvati, da to storijo. Sodišče bi moralo upoštevati, da kreditodajalec v postopku In 255/2015 terja zgolj neplačane obveznosti iz kreditne pogodbe K 1060/2009. Odprtih obveznosti po drugih dveh pogodbah ni. Terjatev tožnikov po pogodbah DK 458/2004 in K 1123/2007 ne obstoji več, kar bi se sodišče lahko prepričalo z vpogledom v popolni sklep o izvršbi In 255/2015. Za protispisen označuje zaključek o ogroženosti porokov – tožnikov. Če bodo tožniki na račun obveznosti po kreditni pogodbi K 1060/2009 karkoli plačali, bo nanje prenesena hipoteka z ID pravico 13333840. Odrejeno zavarovanje je zato nepotrebno. Ogroženost tožnikov ni izkazana. Postopek na osnovi kreditnih pogodb DK 458/2004 in K 1123/2007 ni začet, obveznost po kreditni pogodbi K 1060/2009 pa je ustrezno zavarovana z vpisano hipoteko s prvim vrstnim redom, ki v primeru plačila preide na tožnike. Graja zavrnitev dokaznega predloga z vpogledom v sodne spise. Dokazni predlog je bil na naroku 21. 3. 2017 ustrezno substanciran. Po nepotrebnem je bila toženi stranki naložena obveznost, da sama v spis vlaga listine iz drugih spisov.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da tožniki v tej pravdi na podlagi 1030. čl. OZ uveljavljajo pravico do zavarovanja regresnega zahtevka, ki temelji na poroštvenem (obligacijskem) razmerju s toženko. Tožniki so se na toženkine trditve, da je sporne nepremičnine tekom pravde odtujila, odzvali in pojasnili, da so pravni posli, s katerimi je to storila, fiktivni, nični in torej pravno neučinkoviti, zaradi česar tečeta dve izbrisni pravdi. V eni je že odločeno v prid tožnikov. Toženka se na te trditve ni odzvala; trditev ni prerekala. Ker so pravni posli nični, nimajo pravnih učinkov, toženka pa se še vedno šteje za lastnico nepremičnin. Obravnavana sodba se bo lahko izvršila z izvršbo, kar pojasnjuje prvostopenjsko sodišče, pa tudi z zemljiškoknjižnim vpisom po končanju vzporednih izbrisnih pravd. Sklicuje se na svoje trditve in ugotovitve sodišča o ogroženosti. Zavrača pritožbeno trditev, da bo v primeru poplačila kredita na tožnike kot poroke prešla bančna hipoteka. Zakonska subrogacija na podlagi 2018. čl. OZ preide v poštev le v primeru, ko porok dokončno poravna še nepoplačano terjatev, ne pa v primeru, če jo poravna deloma. V slednjem primeru pridejo v poštev regresne pravice po 1028. čl. OZ in posledično pravica do vnaprejšnjega zavarovanja po 1030. čl. OZ. Tožniki nimajo možnosti poplačati bančne terjatve. Zavarovanje uveljavljajo za tista plačila, ki so jih ali jih bodo še morali prostovoljno ali prisilno opraviti kot poroki. Dokazni predlog za vpogled v sodne spise označuje za nepotreben, ker izdane sodne odločbe dokazujejo le to, da so bila v vzporednih sodnih postopkih opravljena posamezna procesna dejanja. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožniki so se s poroštveno pogodbo zavezali izpolniti obveznost tožene stranke (kreditojemalec – v nadaljevanju tudi dolžnik) do Banke A. d.d. (kreditodajalec – v nadaljevanju tudi upnik) iz treh kreditnih pogodb¹. Svojo bodočo, negotovo terjatev, ki jo bodo – v primeru izpolnitve poroštvene obveznosti – imeli do tožene stranke², želijo zavarovati s hipoteko³.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so s 1030. čl. OZ predpisani pogoji – na osnovi katerih je porok zavarovanje svoje bodoče, negotove terjatve upravičen zahtevati – izpolnjeni. Tožena stranka, ki je svojo obveznost iz kreditne pogodbe zavarovala s poroštvom, svojih obveznosti iz kreditnih pogodb ob dospelosti ni poravnala; zaradi neizpolnitve teh obveznosti je zoper toženca in prvega od tožnikov v teku izvršilni postopek.

7Nepomembno je, da se v izvršilnem postopku terjajo le obveznosti iz ene kreditne pogodbe. Upnikovo uveljavljanje terjatve v sodnem postopku ni nujen pogoj za porokovo pravico do vnaprejšnjega zavarovanja terjatve. Porok lahko zavarovanje zahteva že v primeru, da dolžnik svoje obveznosti ob zapadlosti ne izpolni (1030. čl. OZ).

8Tožena stranka meni, da je – zato, ker je v teku tega pravdnega postopka svoja solastninska deleža na nepremičnini par.c št. 512/4 in parc. št. 512/20, vse k.o. X, prodala družbi T. d.o.o. – tožbeni zahtevek treba zavrniti. V pritožbi trdi, da je premoženje, s katerim želijo tožniki doseči zavarovanje svoje bodoče, negotove terjatve, prodala že pred uvedbo tega pravdnega postopka, kar pa ni res. Dve kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni 2. 11. 2012, ena pa 6. 11. 2012 – v teku tega pravdnega postopka, ki se je začel z vložitvijo tožbe dne 17. 10. 2012. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bila prodaja izvršena v teku tega pravdnega postopka. Prodaja ni ovira, da se ta pravni postopek konča med istima strankama. To omogoča 190. čl. ZPP, ki – zaradi zavarovanja položaja tožnikov – táko rešitev predvideva. Pritožnik pravilno izpostavlja, da je hipoteka, katere vzpostavitev se zahteva, stvarna in ne obligacijska pravica. Vendar to ni ovira, da se postopek konča med strankama, med katerima se je začel. ZPP ne definira postopkov, ki jih je/ni mogoče – v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda – končati med istima strankama. Res je, da na osnovi izpodbijane sodbe v zemljiški knjigi – dokler bo kot imetnik solastninskih deležev oz. lastnik nepremičnine vpisan T. d.o.o. – hipoteke ne bo mogoče vpisati. Zemljiškoknjižni vpis je namreč dovoljen zgolj na osnovi sodne odločbe, ki učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku (druga alineja prvega odstavka 150. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vendar zgolj zato, ker sodne odločbe trenutno ni mogoče zemljiškoknjižno realizirati, tožnikom pravnega varstva ni mogoče odreči. Hipoteko bodo v zemljiško knjigo lahko vpisali, če bodo ali ko bodo dosegli ničnost kupoprodajnih pogodb in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar uveljavljajo v drugih sodnih postopkih. Enako velja za pritožbeno trditev, da tožniki zemljiškoknjižnega vpisa ne bodo dosegi zaradi neustrezne označbe predmeta zahtevka oz. pomanjkanja identifikacijskih znakov. Pogoje za vpis bo presojalo zemljiškoknjižno sodišče.

9Tudi v pritožbenem postopku tožena stranka vztraja, da so obveznosti iz dveh kreditnih pogodb poravnane. To dejstvo v dokaznem postopku ni bilo potrjeno. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je kreditne pogodbe sklepala in obveznosti iz teh pogodb izpolnjevala tožena stranka. Ona zatrjuje, da je obveznosti iz dveh kreditnih pogodb poravnala, zato je njeno breme, da to dokaže. Če s poslovno dokumentacijo zaradi razmer med družbeniki ne razpolaga, bi podatke lahko pridobila od kreditodajalca, na kar je sodišče prve stopnje opozorilo. Iz dopisa banke (listina B 8) je razvidno, da za posredovanje podatkov ni ovire; zahtevo za pridobitev podatkov bi morala banki posredovati tožena stranka ali njena pooblaščenka s specialnim pooblastilom.

10Pravdni in izvršilni spisi ter celovit sklep o izvršbi niso dokazi, na osnovi katerih bi sodišče lahko sklepalo na obstoj oz. prenehanje obveznosti iz kreditnih pogodb. Ker gre za neprimeren dokaz – tudi za nepotreben dokaz, ker je nepomembno, kako so bili krediti porabljeni in za kakšen namen so bili dani – ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

11Res je, da na poroka, ki poravna upnikovo terjatev, le-ta preide z vsemi stranskimi pravicam in jamstvi za izpolnitev (1018. čl. OZ). Tožniki, ki so hipoteko upravičeni zahtevati že pred nastankom obveznosti, na prenos hipoteke (148. čl. Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ) niso dolžni čakati. Ker se hipoteka pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (135. čl., 143. čl. SPZ) in tudi prenos učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo (drugi odstavek 148. čl. SPZ), je zaradi načela vrstnega reda vpisov (10. čl. ZZK-1) pomembno, da upravičenec podlago za vpis čim prej izposluje. Tudi dejstvo, da je zaradi zavarovanja toženčevih (kreditojemalčevih) obveznosti iz kreditnih pogodb v korist banke že ustanovljena zastavna pravica, torej ni odločilno.

12Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

¹ Kreditna pogodba DK 458/2004 z dne 7.6.2004 (88.000,00 EUR kredita), kreditna pogodba K 1123/2007 z dne 23.7.2007 (220.000,00 EUR kredita) in kreditna pogodba K 1060/2009 z dne 23.6.2009 (320.000,00 EUR kredita).
² Na poroka, ki poravna upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. čl. OZ).
³ Zahtevajo zavarovanje z ustanovitvijo skupne hipoteke na nepremičninah: 367/10000 solastninskem deležu parc. št. 512/4 k.o. X, 67/2000 solastninskem deležu parc. št. 512/4 k.o. X in parc. št. 512/20 k.o. X.