VSM Sklep II Kp 26514/2015

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega P.V. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

1Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je z izpodbijano sodbo obdolženega P.V. spoznalo za krivega storitve kaznivih dejanj uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 in lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1, ter mu za prvo kaznivo dejanje določilo kazen šest let zapora, za drugo kaznivo dejanje kazen tri mesece zapora, nakar mu je na podlagi drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen šest let in dva meseca zapora. Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 je obdolženemu v izrečeno kazen zapora vštelo pripor od 20. 7. 2015 od 14.41 ure do 13. 11. 2015 do 12.00 ure. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 95. člena ZKP pa odločilo, da je dolžan plačati nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovancev, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Po prvem odstavku 97. člena ZKP bremenijo nagrada in potrebni izdatki zagovornika, obdolžencu postavljenega po uradni dolžnosti, proračun. Oškodovanca S. in P.R. je sodišče za uveljavljanje njunega premoženjskopravnega zahtevka napotilo na pravdo.

2Zoper to sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji, brez predloga pritožbenemu sodišču.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4Zagovornik s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo sodbo na izpovedbe prič B.F. in I.G., uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Navaja, da sugestije policije in njihove zabeležke v uradnih zaznamkih o tem, kaj naj bi jim povedal osumljeni, niso in ne morejo biti podlaga za odločanje sodišča. To še posebej velja ob dejstvu, da je osumljeni izrazil željo po odvetniku, policista pa sta kljub temu zoper njega vodila aktivnosti, povezane z zasliševanjem in mu na ta način, ko sicer zatrjujeta, da sta "ravnala ustaljeno", odvzela temeljno pravico do obrambe in kršila privilegij zoper samoobtožbo. Take nezakonite dokaze, to je uradne zaznamke policistov in nato še njuni izpovedbi v postopku o vsebini teh uradnih zaznamkov, bi zato moralo sodišče izločiti, saj bistveno vplivajo na percepcijo sodišča, ki je na te nezakonite dokaze očitno oprlo svojo odločitev.

5Povzete pritožbene navedbe zagovornika so po oceni sodišča druge stopnje v celoti utemeljene. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bila osebi P.V. dne 20. 7. 2015 ob 14.40 uri odvzeta prostost, zaradi obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je storil kaznivo dejanje uboja po 115. členu KZ-1. Pridržana oseba je bila poučena v skladu s tretjim odstavkom 157. člena ZKP, takoj zatem, ob 14.42 uri, pa je osumljeni zahteval zagovornika. Slednji je bil obveščen ob 15.03 uri in je prišel na policijsko enoto ob 15.30 uri (Odločba o odvzemu prostosti in pridržanju z dne 20. 7. 2015, list. št. 25 v spisu). Še pred prihodom zagovornika, pravzaprav le pet minut po odvzemu prostosti in izraženi zahtevi po zagovorniku, pa sta policist B.F. in kriminalist I.G. sestavila uradna zaznamka o tem, kaj naj bi jima v tistem trenutku v zvezi z očitanim dejanjem izjavil osumljeni (uradna zaznamka na list. št. 27 in 28 v spisu). Vsebina teh uradnih zaznamkov je bila nato v kazenskem postopku podlaga za zaslišanje oziroma izpovedbi policista F. in kriminalista G., sprva že v fazi preiskave, kasneje še na glavni obravnavi, sodišče prve stopnje pa je na ti njuni izpovedbi oprlo izpodbijano sodbo oziroma krivdorek glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1.

6Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

7Ugotovljeno dejstvo, da je pridržani oziroma osumljeni P.V. takoj po odvzemu prostosti zahteval zagovornika, bi morala policija do njegovega prihoda, najdlje sicer za dve uri od obvestila, odložiti vse svoje aktivnosti, razen nujnih (četrti odstavek 157. člena ZKP). V obravnavanem primeru, glede na vse ugotovljene dejanske in predvsem časovne okoliščine, v katerih sta bila sestavljena sporna uradna zaznamka policistov z vsebino izjave osumljenega, ki jo slednji sicer odločno zanika, zato ne more biti ustavno dopustna in zakonita podlaga sklepanju sodišča o obtožbi. Zaslišanje oziroma izpovedbi policistov o tej domnevni izjavi osumljenega, sta zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika nezakonita dokaza, na katera se sodna odločba ne sme opirati in ju je potrebno izločiti iz kazenskega spisa. Navedeno še toliko bolj velja ob ugotovljenem dejstvu sodišča druge stopnje, da vsebini spornih uradnih zaznamkov in tudi kasnejši izpovedbi policistov o tem, kdaj dejansko (že pred namestitvijo v prostore za pridržanje ali za tem) naj bi osumljeni izjavil te besede, nista skladni, in da je priča F. ob zaslišanju na glavni obravnavi to domnevno izjavo osumljenega najprej sam "ponovil" drugače, kot jo je zapisal v uradni zaznamek in se "popravil" potem, ko mu je bil uradni zaznamek prebran. Opiranje sodbe na te domnevne izjave osumljenega policistoma oziroma na izpovedbi policistov o teh domnevnih izjavah, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika pomenijo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

8Enako kršitev ugotavlja sodišče druge stopnje še po uradni dolžnosti tudi glede izpovedb drugih dveh zaslišanih policistov - kriminalistov, to je S.B. in M.V., ki sta pridržanega osumljenca tisti večer peljala s službenim vozilom v prostore pridržanja na PP Velenje. Iz zapisnikov o zaslišanju navedenih prič v preiskavi in na glavni obravnavi je namreč razvidno, da je sodišče višji državni tožilki dopuščalo postavljati konkretna vprašanja o tem, kaj naj bi jima osumljeni med tem prevozom izjavljal o drugem očitanem kaznivem dejanju pod obtožbo, to je zoper oškodovanca J.H.. Na ti izpovedbi kriminalistov pa je zatem sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano sodbo oziroma krivdorek glede kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1.

9Izpovedbe oziroma izjave osumljenega policistom, ko slednji z njim v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem izvajajo določene službene aktivnosti, brez oziroma izven danih pravnih poukov osumljencu, ne morejo biti ustavno dopustna in zakonita podlaga sklepanju sodišča o kasnejši obtožbi zoper obdolženca oziroma izdani sodni odločbi. Tudi izpovedbi prič B. in V. zato, ob upoštevanju že citirane določbe drugega odstavka 18. člena ZKP, ne moreta biti veljaven dokaz, na katerega bi se smela opirati sodna odločba, temveč ju je potrebno izločiti iz kazenskega spisa.

10Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, zato se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih zatrjevanih kršitev v pritožbi. Kljub temu pa v zvezi z drugim očitanim kaznivim dejanjem obdolžencu, opozarja na utemeljene pritožbene navedbe zagovornika glede ugotovljenih telesnih poškodb in načina njihovega nastanka pri oškodovancu J.H., ob upoštevanju ugotovitev izvedenca dr. M.T.. Slednji je namreč jasno povedal, da podplutba prsnega koša oškodovanca ob dejstvu, da je imel na sebi rešilni jopič, ni mogla nastati od navadne brce, medtem ko poškodbe oziroma udarnine leve nadlahti oškodovanca ta izvedenec sploh ni ugotovil.

11Pred ponovnim sojenjem na prvi stopnji je glede na navedeno potrebno iz kazenskega spisa v celoti izločiti uradna zaznamka policista F. in kriminalista G. o domnevni izjavi osumljenega (list. št. 27 in 28 v spisu), nato pa to domnevno izjavo osumljenega izločiti tudi iz vseh listin kazenskega spisa, to je iz ovadbe, uradnih zaznamkov, zagovora obdolženega, izpovedb obeh policistov v preiskavi in na glavni obravnavi, iz obtožbe, sodbe in tudi iz pritožbe zagovornika. Enako velja tudi za izpovedbi prič S.B. in M.V., v zvezi z domnevnimi izjavami osumljenega glede očitanega kaznivega dejanja zoper oškodovanca J.H., ki naj bi jih izrekel med prevozom v pridržanje iz PP Slovenj Gradec na PP Velenje. Tudi izpovedbi teh prič - kriminalistov o navedeni okoliščini je torej potrebno v celoti izločiti iz vseh listin kazenskega spisa.

12Hkrati sodišče druge stopnje ugotavlja, da se v spisu, na list. št. 20 in 24 še vedno nahajata uradna zaznamka o zbranih obvestilih od P.V., še preden je imel status osumljenca in torej preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP. V skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZKP bi ta uradna zaznamka sicer morala iz spisa izločiti že preiskovalna sodnica.

13Vse potrebne izločitve listin oziroma nedovoljenih izjav in izpovedb iz kazenskega spisa, bo pred dodelitvijo drugemu predsedniku senata, v izogib nepotrebnim in neekonomičnim nadaljnjim izločitvam sodnikov, opravila predsednica senata, ki je izrekel izpodbijano sodbo. Spremenjeni senat pa bo nato v novem sojenju ponovil že izvedene (in dovoljene) dokaze, po potrebi izvedel tudi nove, kritično presodil tudi ostala pritožbena izvajanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi narave ugotovljenih kršitev ni moglo ukvarjati, zatem pa bo v zadevi ponovno presodil.

14Pritožbeno sodišče le še opozarja, da je pravočasnost pravnega sredstva (v obravnavanem primeru pritožbe zoper sodbo) relevantna okoliščina, ki jo je dolžno preveriti in po potrebi raziskati sodišče prve stopnje, preden zadevo odstopi v reševanje višjemu sodišču. V obravnavanem primeru je slednje, zaradi ažurnosti odločanja, to storilo sámo, v skladu z določbo četrtega odstavka 377. člena ZKP.

15Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.