VSL Sklep II Cpg 216/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kaznovalo pričo J. P. z denarno kaznijo 500,00 EUR, ki jo je priča dolžna plačati na v izreku navedeni račun sodišča.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila priča, ki trdi, da se je sojenja nameravala udeležiti, zato svojega izostanka ni pravočasno opravičila. Zaradi nepredvidenih psihičnih težav je na dan naroka za glavno obravnavo zjutraj obiskala zdravnika, ki je izdal bolniški list in predpisal ustrezno zdravljenje. Ker je vse skupaj sovpadalo s sojenjem, žal ni bilo dovolj časa za predčasno najavo izostanka. Zdaj jemlje predpisana zdravila, poiskala pa je tudi pomoč psihiatra.

3Pritožba ni utemeljena.

4O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena in petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločal sodnik posameznik, saj ne gre za zadevo iz drugega odstavka 366.a člena ZPP, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

5Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 241. členu določa, da sme sodišče pričo, ki je bila v redu povabljena, pa ne pride in svojega izostanka ne opraviči (ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana), privesti s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300 eurov. Sodišče sicer lahko prekliče svoj sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek (5. odst. 241. člena). Vendar pa slednje dejansko stanje v obravnavani zadevi ni izkazano.

6Iz podatkov spisa izhaja, da je v tej zadevi sodišče prve stopnje dvakrat preložilo narok, ker nanj priča ni pristopila. Obakrat je na dan naroka posredovala sodišču opravičilo. V skladu s prvim odstavkom 229. člena ZPP se mora vsak, kdor je vabljen za pričo, povabilu odzvati, priti na sodišče in tudi pričati, razen v primerih, določenih z zakonom. Tudi na to je bila priča izrecno opozorjena z dopisom z dne 23. 10. 2017.

7Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so zato drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Zaradi zdravstvenih razlogov sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter priči onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Na dan drugega naroka je priča na sodišče naslovila obvestilo, da se sojenja ni udeležila iz zdravstvenih razlogov (bolniški stalež), vendar opravičila ni predložila na predpisanem obrazcu (prim. drugi odstavek 115. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da priča razlogov, ki bi opravičevali njen izostanek, ni izkazala.

8Ker se priča ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga, je odločitev sodišča prve stopnje o denarni kazni pravilna. Sodišče je dolžno postopati hitro, brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To je bilo onemogočeno s pritožničinim ravnanjem. Priča, ki v pritožbi niti ne trdi, da bi opravičilo podala na predpisanem obrazcu, se zato na svoje zdravstvene težave na dan naroka v pritožbi ne more več uspešno sklicevati.

9Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).