VSL Sklep I Cp 91/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinska obravnava po pokojni A. A., rojeni ... in umrli ... 1919, stanujoči ..., ne opravi, ker ni zapustila premoženja.

2Pritožbo vlaga B. A. zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v postopku vzpostavitve in vračanja premoženja nekdanje Agrarne skupnosti X. Kot pravilno sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da A. A. rojena ..., ni lastnica premoženja Agrarne skupnosti X. To je posledica napake v postopku vračanja premoženja agrarni skupnosti. Upravni organ je nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje in ni pravilno določil upravičencev glede tega premoženja. Gre za napake, ki jih je mogoče kadarkoli popraviti in zaradi tega ne bo nihče oškodovan (ostali upravičenci, njihovi dediči, država ali krajevno pristojna občina). Tudi v tem postopku se vrača premoženje tistemu lastniku, ki je bil lastnik premoženja v času podržavljanja. Prilaga historične zemljiškoknjižne izpiske za vložek št. 13, 30 in 80 k. o. X in dokazuje, da je bil ob podržavljenju upravičenec oz. solastnik premoženja Agrarne skupnosti X, vpisanega pri vl. št. 80 k. o. X, C. A. rojen ... in umrl ... 1957, in ne njegova mati A. A. rojena D. rojena ... Dokazuje svoje pravno nasledstvo po C. A. in predlaga, naj sodišče njegovi pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in odloči, da se opravi zapuščinska obravnava po pokojnem C. A.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik je predlagal izdajo sklepa o dedovanju po pokojni A. A. rojeni ... in umrli ... 1919, za nepremičnine v Agrarni skupnosti X. V pritožbenem postopku priznava in sprejema kot pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da A. A. rojena ..., ni solastnica premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencem nekdanje Agrarne skupnosti X. Zatrjuje in dokazuje, da je bil ob podržavljenju solastnik Agrarne skupnosti X njen sin (pritožnikov stari oče) C. A. S predloženimi historičnimi zemljiškoknjižnimi izpiski dokazuje svoje pravno nasledstvo po njem. Navedene listine sicer potrjujejo njegove navedbe, a niso dovolj za izvedbo zapuščinskega postopka ne po A. A. ne po C. A., ker iz njih ne izhaja, da bi jima bilo premoženje bivše Agrarne skupnosti X tudi vrnjeno oziroma da bi postala lastnika navedenega premoženja na podlagi odločbe, izdane v postopku vračanja premoženja in premoženjskih pravic agrarni skupnosti. To ne izhaja niti iz druge dokumentacije, ki je v spisu. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, namreč izhaja, da so bile nepremičnine nekdanje Agrarne skupnosti X vrnjene na podlagi odločbe Upravne enote št. 321-21/96-513 z dne 26. 9. 2000 ter dopolnilne odločbe istega organa z dne 21. 2. 2000 sedmim fizičnim osebam kot upravičencem (vsakemu do 1/17) in v korist Občine pri preostalih 10/17. Med upravičenci, ki jim je bilo vrnjeno premoženje nekdanje Agrarne skupnosti X, C. A. ni. To pa pomeni, da sodišče tudi po njem za premoženje bivše Agrarne skupnosti X ne more izvesti zapuščinskega postopka, ker ni izkazano, da je solastnik nepremičnin Agrarne skupnosti X.

5Pogoj za dedovanje premoženja in premoženjskih pravic, ki so bile podržavljene bivšim agrarnim skupnostim, je, da je bilo premoženje upravičencem vrnjeno, in sicer po postopku in na način, kot ga je določal ZPVAS¹. Nekdanji člani agrarnih skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki so morali najprej ponovno vzpostaviti agrarno skupnost in jo registrirati po postopku, določenem v členih 2 – 7 ZPVAS. Nato so morali uveljavljati vračilo tistega obsega pravic, ki so jih imeli sami oz. njihovi pravni predniki ob podržavljenju. Premoženje in premoženjske pravice so bile z odločbo upravnega organa vrnjene fizični osebi, kateri so bile odvzete. Če prejšnji člani, njihovi dediči oz. pravni nasledniki niso uveljavljali vračanja lastninske pravice v celoti, so ostale oz. postale nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo (8. člen ZPVAS).

6Upoštevaje povzeto pravno ureditev in zemljiškoknjižne podatke, ki so v spisu, je mogoče ugotoviti, da je bilo z odločbo upravnega organa po določbah ZPVAS vrnjeno premoženje le nekaterim bivšim solastnikom, med katerimi pravnega prednika pritožnika ni. Ostalo premoženje (za katero bivši solastniki Agrarne skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki niso uveljavljali vračila v upravnem postopku) je postalo last občine. Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo v odločbi določeni upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ²). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih določenih z zakonom (158. člen Ustave). Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da je mogoče zatrjevane napake, ki naj bi jih upravni organ zagrešil v postopku vračanja premoženje po določbah ZPVAS, odpravljati v drugem – zapuščinskem postopku po upravičencu, ki ni bil upoštevan v pravnomočni upravni odločbi. Morebitne nepravilnosti v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS bi moral pritožnik uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper izdano upravno odločbo o vračilu premoženja upravičencem po določbah ZPVAS.

7Pritožba je torej neutemeljena. Izpodbijani sklep je pravilen in ni obremenjen z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP³ v zvezi s 143. členom ZD⁴).

¹ Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Uradni list RS, št. 5/1994 s spremembami.
² Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
⁴ Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.