3. člen ZPVAS
Agrarna skupnost se lahko ponovno vzpostavi na območju, kjer je obstojala pred uveljavitvijo predpisov iz 1. člena tega zakona. Na območju prejšnje agrarne skupnosti se lahko ponovno vzpostavi le ena agrarna skupnost.
- VSL Sklep I Cp 91/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Pogoj za dedovanje premoženja in premoženjskih pravic, ki so bile podržavljene bivšim agrarnim skupnostim, je, da je bilo premoženje upravičencem vrnjeno, in sicer po postopku in na način, kot ga je določal ZPVAS. Nekdanji člani agrarnih skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki so morali najprej ponovno vzpostaviti agrarno skupnost in jo registrirati po postopku, določenem v členih 2 – 7 ZPVAS. Nato so morali uveljavljati vračilo tistega obsega pravic, ki so jih imeli sami oz. njihovi pravni predniki ob podržavljenju. Premoženje in premoženjske pravice so bile z odločbo upravnega organa vrnjene fizični osebi, kateri so bile odvzete. Če prejšnji člani, njihovi dediči oz. pravni nasledniki niso uveljavljali vračanja lastninske pravice v celoti, so ostale oz. postale nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo (8. člen ZPVAS). Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da je mogoče zatrjevane napake, ki naj bi jih upravni organ zagrešil v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS, odpravljati v drugem – zapuščinskem postopku po upravičencu, ki ni bil upoštevan v pravnomočni upravni odločbi. Morebitne nepravilnosti v posto
- UPRS sodba I U 282/2010Upravno sodišče RS · 2010
Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma po Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih Temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 11. 3. 1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na Sklad oziroma na občino. Po določbi 2. odstavka 74. člena ZZad pa ne glede na določbe prejšnjega odstavka postanejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije pridobile na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 28. 3. 1992) last Republike Slovenije in se prenesejo v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Tožnica je obravnavana kmetijska zemljišča pridobila na neodplačen način, to pomeni, da so prešla v last Republike Slovenije oziroma na D. kot zavezanca za vrnitev, pri čemer ni pomembno, da je v zemljiški knjigi, ki je res sicer javna knjig, na teh zemljiščih vpisana
- VSRS Sodba I Up 1121/2005Vrhovno sodišče RS · 2006
Ker lahko po 8. členu ZPVAS prošnjo za vračilo premoženja članom nekdanje agrarne skupnosti vložijo le člani (prejšnji člani ali njihovi pravni nasledniki) ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, tožnik pa to ni, tožnik nima pravnega interesa, da v postopku vračanja premoženja članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti sodeluje kot stranka ali stranski udeleženec, zato se mu tudi ne vroči odločbe o vračanju premoženja; prav tako iz istih razlogov ni upravičena oseba za predlaganje obnove postopka, ki se je končal z odločbo o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 5. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cp 91/2018Višje sodišče v Ljubljani · 23. 5. 2018
Pogoj za dedovanje premoženja in premoženjskih pravic, ki so bile podržavljene bivšim agrarnim skupnostim, je, da je bilo premoženje upravičencem vrnjeno, in sicer po postopku in na način, kot ga je določal ZPVAS. Nekdanji člani agrarnih skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki so morali najprej ponovno vzpostaviti agrarno skupnost in jo registrirati po postopku, določenem v členih 2 – 7 ZPVAS. Nato so morali uveljavljati vračilo tistega obsega pravic, ki so jih imeli sami oz. njihovi pravni predniki ob podržavljenju. Premoženje in premoženjske pravice so bile z odločbo upravnega organa vrnjene fizični osebi, kateri so bile odvzete. Če prejšnji člani, njihovi dediči oz. pravni nasledniki niso uveljavljali vračanja lastninske pravice v celoti, so ostale oz. postale nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo (8. člen ZPVAS). Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da je mogoče zatrjevane napake, ki naj bi jih upravni organ zagrešil v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS, odpravljati v drugem – zapuščinskem postopku po upravičencu, ki ni bil upoštevan v pravnomočni upravni odločbi. Morebitne nepravilnosti v posto
- UPRS sodba I U 282/2010Upravno sodišče RS · 7. 9. 2010
Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma po Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih Temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 11. 3. 1993) last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na Sklad oziroma na občino. Po določbi 2. odstavka 74. člena ZZad pa ne glede na določbe prejšnjega odstavka postanejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije pridobile na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona (tj. z dne 28. 3. 1992) last Republike Slovenije in se prenesejo v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Tožnica je obravnavana kmetijska zemljišča pridobila na neodplačen način, to pomeni, da so prešla v last Republike Slovenije oziroma na D. kot zavezanca za vrnitev, pri čemer ni pomembno, da je v zemljiški knjigi, ki je res sicer javna knjig, na teh zemljiščih vpisana
- VSRS Sodba I Up 1121/2005Vrhovno sodišče RS · 22. 2. 2006
Ker lahko po 8. členu ZPVAS prošnjo za vračilo premoženja članom nekdanje agrarne skupnosti vložijo le člani (prejšnji člani ali njihovi pravni nasledniki) ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, tožnik pa to ni, tožnik nima pravnega interesa, da v postopku vračanja premoženja članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti sodeluje kot stranka ali stranski udeleženec, zato se mu tudi ne vroči odločbe o vračanju premoženja; prav tako iz istih razlogov ni upravičena oseba za predlaganje obnove postopka, ki se je končal z odločbo o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti.
- UPRS sodba in sklep U 264/99Upravno sodišče RS · 24. 4. 2002
Ker se po ZPVAS vračajo premoženjske pravice, ki so jih posamezni člani imeli na premoženju bivše agrarne skupnosti, ne pa premoženje bivše agrarne skupnosti, in ker so upravičenci do vračila člani nekdanje agrarne skupnosti kot nosilci nekdanjih premoženjskih pravic, če so sami ali njihovi pravni nasledniki člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, ne pa ponovno vzpostavljena agrarna skupnost, ki ni pravna oseba, je za odločanje po ZPVAS pomembno, ali so zahtevo za vrnitev premoženjskih pravic vložile upravičene osebe. Od tega dejstva je odvisno, komu in katere premoženjske pravice na podržavljenem premoženju ter v kakšnem obsegu se bodo v postopku vračale. Zato je po ZPVAS pomembna okoliščina pravilna ugotovitev vsebine pravic, kar je med drugim tudi podlaga za presojo aktivne legitimacije vlagateljev zahteve za vrnitev premoženjskih pravic. ZPVAS določa, da se lahko vrača le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot je bil odvzet. Podana in izkazana mora biti torej istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih premoženjskih pravic in v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti.