VSM Sodba II Kp 16270/2016

I. Pritožbi zagovornika obtoženca A.H. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na novo odloči:

Obtoženec A.H. (osebni podatki v prvostopenjski sodbi)

se po določbi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je požgal tujo hišo s tem, da je dne 14. 4. 2016 okrog 17.00 ure požgal s slamo krito počitniško hišo, last J.B. na ta način, da je zažgal slamnato kritino nad lesenim delom počitniške hiše, kar je imelo za posledico, da je zgorel leseni del hiše v izmeri 2,8 x 3,1 metra ter celotno ostrejše v velikosti 12,8 x 3,1 metra, s tam pa povzročil J.B. škodo v višini 30.000,00 EUR,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje požiga po prvem odstavku 222. člena Kazenskega zakonika.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov, nastali na prvi in drugi stopnji obremenjujejo proračun.

1S sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 16270/2016 z dne 27. 9. 2017 je bil obtoženec A.H. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja požiga po prvem odstavku 222. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 222. člena KZ-1 ob uporabi omilitvenih določil iz 2. alineje 50. člena in 3. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 mu je bila izrečena kazen šest mesecev zapora in v to kazen po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštet pripor od 25. 4. 2016 od 9.03 ure do dne 18. 7. 2016 do 13.45 ure. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obtoženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter izdatkov in nagrade zagovornice, ki mu je bila postavljena po uradni dolžnosti.

2Zoper sodbo je obtoženčev zagovornik vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi odločbe o kazenski sankciji in zaradi kršitve določb Ustave Republike Slovenije (Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in obtoženca oprosti očitka obtožbe, podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, še podrejeno, da zaporno kazen spremeni v pogojno obsodbo, obtoženca pa zaradi slabega premoženjskega stanja oprosti plačila sodne takse.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožba neutemeljeno zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer o tem, zakaj je lahko le obtoženec požgal tujo hišo. Sodišče prve stopnje je na podlagi obtoženčeve vožnje z osebnim avtomobilom znamke Škoda, bele barve po vasi F. ter v neposredni bližini počitniške hiše J.B., v časovnem okvirju, ki dovoljuje sklep, da bi lahko bil obtoženec požigalec, ter obtoženčevega ravnanja po prihodu domov, ko je odšel k sosedi, pri kateri je bila oseba, s katero obtoženec ni bil v dobrih odnosih, naredilo dokazni zaključek, da je obtoženec storilec kaznivega dejanja, storjenega na škodo J.B.

5Ob preizkusu razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb zagovornika ter podatkov kazenskega spisa pa je pritožbeno sodišče pritrdilo pritožbi in presodilo, da v predmetni kazenski zadevi ni zanesljivih dokazov, ki bi na ravni prepričanja iz drugega odstavka 3. člena ZKP utemeljevali zaključek, da je obtoženec požgal počitniško hišo, last J.B.

6Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da do požara na s slamo kriti počitniški hiši dne 14. 4. 2016 ni prišlo zaradi zunanjega delovanja, temveč na podlagi namernega in zavestnega ravnanja storilca. Podlago za takšen zaključek je imelo v poročilu o kriminalistično tehničnem pregledu SKP PU Murska Sobota in zapisniku o ogledu kraja kaznivega dejanja, iz katerih izhaja, da do požara ni prišlo zaradi samovžiga ali napak na električni inštalaciji v tem objektu. Zaključek sodišča prve stopnje, da so kljub neobstoju materialnih dokazov, da bi počitniško hišo J.B. požgal obtoženec, podani indici (posredni dokazi), ki so tako prepričljivo povezani, da sodišču omogočajo nedvomen sklep, da je dejanje storil ravno obtoženec, pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča zmoten.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o ogledu kraja kaznivega dejanja izhaja, da na kraju ni bilo najdenih predmetov, ki bi lahko generirali ogenj (list. št. 65 spisa), do požiga pa je prišlo na slamnati strehi, na skrajnem levem delu stavbe, gledano z južne strani (album fotografij). Policijska preiskava ni dala rezultatov v zvezi s vprašanjem na kakšen način je bil požar zaneten, zato ni ugotovljen čas, ki je bil potreben za zanetenje požara in za zaznavo plamena in dima. Izkazano je, da je bila sirena aktivirana tega dne ob 17.20 uri in prva cisterna je bila na kraju požara ob 17.26 uri (list. št. 39 spisa). Glede pravno relevantnih dejstev so izpovedovale priče:

- I.M. (list. št. 347 do 348 ter 641) je povedal, da je bil najbližje požaru, od kraja oddaljen okrog 50 m, ko ga je P.T. opozoril na dim. Kadilo se je iz zadnjega vogala lesenega objekta zraven cimprače, čez 2 do 3 minute pa se je vžgala celotna streha, krita s slamo. 20 do 30 minut pred tem pa je videl po cesti, ki pelje mimo njegove hiše po hribu navzdol peljati voznika osebnega avtomobila znamke Škoda, bele barve. Voznik, ki je peljal iz smeri hiše J.B., se mu je nasmehnil in ga pozdravil;

-P.T. (list. št. 339 in 332) je povedal, da je bil oddaljen okrog 150 - 200 metrov od požara, ko je zagledal, da se je začel valiti gost bel dim in je na to opozoril I.M. ter poklical gasilce;

- I.G. (list. št. 379-380 ter 248) je povedal, da sta se z obtožencem srečala okrog 1 km stran od pogorišča v bližini starejše stiskalnice. Obtoženec je vozil osebni avtomobil znamke Škoda, bele barve po cesti navzgor. Ura je bila 2 minuti do 17.00, ko se je vsedel v osebni avtomobil in se z njim odpeljal do križišča, v katerem se je srečal z obtožencem. Okrog 17.20 oziroma 17.25 ure pa je že slišal tuliti sireno;

- B.F. (list. št. 153 in 633 spisa) je povedal, da je videl obtoženca pripeljati se domov z osebnim avtomobilom znamke Škoda, bele barve iz V smeri, to je smeri nogometnega igrišča. Dve do tri minute za tem je obtoženec prišel k njima z ženo I. na vrt. Prišel je z zadnje strani hiše, oddaljene 30 metrov od njune hiše. To je bilo 5 do 10 minut preden se je začel valiti dim iz smeri obtoženčeve vožnje in so začele tuliti sirene. Dim se je valil iz SV smeri, to je smeri kapelce v neposredni bližini hiše J.B., oddaljene od pričine hiše okrog 800 metrov;

- J.Č. (list. št. 357-358 in 634) je povedal, da je bil pri F. in: se pogovarjal z I., ko je prišel obtoženec in kratek čas po obtoženčevem prihodu je začela tuliti sirena. Z obtožencem nista v najboljših odnosih že več let, zato se nista pogovarjala, na vrtu pa je obtoženec božal njegovega psa.

Na podlagi izpovedb prič je mogoče z gotovostjo zaključiti, da je bil obtoženec v kratkem času pred zanetenjem požara na območju kraja kaznivega dejanja. Četudi obtoženec ni imel razumnega razloga, da se nahaja na tem območju, kjer druge osebe niso bile videne, obtoženčevo neobičajno vedenje po prihodu domov, na podlagi česar je sodišče prve stopnje napravilo sklep, da si je obtoženec na ta način želel zagotoviti alibi, po presoji pritožbenega sodišča ne dopušča enega in edinega razumnega zaključka, da je počitniško hišo tudi požgal. Indic, ki dopušča drugačen razumen zaključek in upošteven dvom je dejstvo, da je državno tožilstvo v predmetnem kazensko-preiskovalnem postopku obtožencu očitalo storitev treh kaznivih dejanj požiga po prvem odstavku 222. člena KZ-1, to je poleg obravnavanega kaznivega dejanja še kaznivi dejanji, storjeni na škodo J.T.dne 31. 7. 2015 in P.T. dne 15. 8. 2015. Državno tožilstvo pa je po končani preiskavi po ugotovitvi, da razpolaga le z nekaj indici, ki dokazujejo navzočnost obtoženca v času dejanj v bližini požganih objektov v vasi F., pri čemer ne gre za strnjen krog indicev, zato predmetnih dejanj, storjenih na škodo J.T. in P.T. obtožencu ni moč dokazati (list. št. 597 spisa), za ti kaznivi dejanji odstopilo od kazenskega pregona. Indic, ki dopušča razumen dvom je tudi dejstvo, da je državno tožilstvo neraziskane požige v vasi F. (ti se vrstijo že 14 let) povezovalo z istim storilcem piromanom. V predmetni kazenski zadevi postavljen izvedenec psihiatrične stroke doc. dr. M.K., dr. med. spec. psih. prisotnosti takšne duševne motnje pri obtožencu ne ugotavlja (list. št. 467 in 165 spisa). Obtoženca kot piromana izključujejo tudi izsledki daktiloskopske primerjave sledi papilarnih linij, izzvanih 21. 8. 2009 na kraju ogleda poskusa požiga na škodo J.O. Iz poročila o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) z dne 9. 2. 2017 (list. št. 625) namreč izhaja, da ni bila najdena primerjalna skladnost med na kraju zavarovano sledjo in prstnimi odtisi obtoženca. Tako na podlagi teh ugotovitev obtoženca ni mogoče povezati z osebo, ki je bolezensko nagnjena k požiganju. Državno tožilstvo v obtožbi in sodišče v razlogih sodbe pa tudi ne ugotavljata ničesar, kar bi obtoženca kot naključnega požigalca povezalo z iskanjem osebnih, denarnih ali kakšnih drugih koristi. K tem ugotovitvam, ki ne izključujejo možnosti, da je lahko storilec tudi kdo drug, pritožbeno sodišče dodaja, da je bil povod za odvzem prostosti obtožencu anonimna prijava, poslana na SKP PU Murska Sobota 20. 4. 2016, da bi naj požige na območju F. lahko storil obtoženec (list. št. 11, 36 do 38). Iz izpovedb prič pa je razbrati, da so bili številni vaščani F. veliko v stiku s kriminalisti in skupaj ocenjevali, če ne zgolj domnevali kdo bi se naj pojavljal na lokaciji požarov, vendar neke povezave kdo bi lahko bil storilec niso izluščili. Sum je padel na obtoženca, ki bi se naj smejal v smislu izražanja zadovoljstva, pa tudi na J.O. O tem je spregovorila priča P.T., ki je hkrati bila presenečena nad tem, če obtoženec priznava zadnji požig (obtožencu je bila 11. dan po požigu odvzeta prostost in zanj odrejen pripor, kar se je v vasi vedelo), saj sta soseda in včasih sta si pomagala (list. št. 339). Da bi lahko bil storilec požigov V.O., ki bi lahko napeljal obtoženca, da zaneti požar, slednja sta namreč prijatelja, in V.O. je bil tudi na prizorišču zadnjega požara, pa je glasno razmišljala priča D.C. (list. št. 343). Glede na povzeto razpršeno informativno podlago se ni bilo mogoče izogniti ugotovitvi, da je bilo sodišče prve stopnje pri presoji zadostnosti indicev pod vtisom vedenja, da je obtoženec to kaznivo dejanje v splošnem priznal in da je pod tem vtisom tudi ocenjevalo ostale dokaze, ki jih je nato zmotno štelo za zadostne za obsodilno obsodbo.

8Po presoji pritožbenega sodišča po izvedbi vseh obremenilnih in razbremenilnih za razsojo vplivnih posrednih dokazov obstaja razumen dvom, da je obtoženec storilec očitanega mu kaznivega dejanja na škodo J.B. Takega razumnega dvoma, ki narekuje izrek oprostilne sodbe, pa ne morejo spremeniti dokazni zaključki prvostopenjskega sodišča, da se je obtoženec neposredno pred požarom peljal proti hiši oškodovanca, se čez nekaj trenutkov vračal od tam, pri tem pa ni imel razumnega razloga, da se nahaja na tem področju, po prihodu domov pa se je kljub temu, da se je vedno prej izogibal Jožefu Černelu, prišel v njegovo neposredno bližino in celo božal njegovega psa. Navedeni indici ne zapirajo kroga v smeri razumne verjetnosti, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z načelom in dubio pro reo obtoženca A.H. po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje požiga po prvem odstavku 222. člena KZ-1.

9V posledici izreka oprostilne sodbe stroški kazenskega postopka, nastali na prvi in drugi stopnji, obremenjujejo proračun. To so stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov (prvi odstavek 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).