VSM Sklep I Ip 589/2017

I. Pritožbi upnika se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

"I. Ugovoru dolžnikov se ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne ter postopek ustavi.

II. Upnik je dolžan v 8 dneh od vročitve sklepa dolžnikoma povrniti stroške ugovornega postopka v višini 961,55 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Upnik je dolžan v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžnikoma 313,49 EUR EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnikov in jima naložilo povrnitev upnikovih stroškov ugovornega postopka v višini 881,41 EUR.

2Dolžnika v pravočasni pritožbi navajata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da izgrajena škarpa ne posega v služnostno pot, saj je nikjer ne oži in tako ostaja znotraj minimalne širine 2,47 m, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Kljub izgrajeni škarpi po poti lahko avtomobili vozijo kot prej. Vožnjo z vsemi vozili je mogoče razumeti le tako, da ta ne smejo presegati v izvršilnem naslovu navedeno širino poti. Podajata pravno stališče, da vnemirjanje služnostne pravice ni vsak poseg, ampak le tisti, ki bistveno ovira izvrševanje služnosti. Poudarja, da se služnost poti mora izvrševati na način, da najmanj obremenjuje služeče zemljišče, zato je pri razlagi izvršilnega naslova potrebno zavzeti restriktiven pristop. Po izvršilnem naslovu širina služnostne poti ni opredeljena kot maksimalna širina vozila, ampak maksimalna širina poti. V bistvenem opirata svoje pritožbene navedbe na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da je po izgradnji škarpe širina poti v najožjem delu 2,56 m, kar je več kot izhaja iz izvršilnega naslova. Menita, da zgolj nelagodje ob vožnji zaradi postavljene škarpe, ki ga kot nosilni razlog izpostavlja sodišče prve stopnje, ne utemeljuje nedopustnega posega. Izvedenec je pojasnil, da lahko po poti vozijo ista motorna vozila, kot so lahko pred izvedbo betonske ograje, pri čemer je škarpa postavljena zunaj širine poti. Sodišče prve stopnje ne upošteva načela formalne legalitete. Vozila so dejansko že pred izgradnjo škarpe vozila po nepremičnini tretje osebe. Način vožnje se zaradi škarpe ni bistveno spremenil. Menita, da je kršeno tudi načelo sorazmernosti, saj nikakor ni potrebno odstraniti celotne škarpe in ograje v celotni dolžini. Uveljavljata tudi procesne kršitve. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo izvedbo ogleda in dopolnitev izvedenskega mnenja. Grajata tudi stroškovno odločitev, saj sta predujem za izvedenca plačala sama in ne upnik. Predlagata ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa in priglašata pritožbene stroške.

3Upnik v odgovoru na pritožbo podaja strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje in priglaša strošek odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Služnostna pravica poti, v katero je dolžnikoma, kot lastnikoma služečega zemljišča z izvršilnim naslovom prepovedano posegati,¹ je pravica na tuji stvari, za katero velja, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služeče zemljišče (prvi odstavek 213. člena in prvi odstavek 219. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). Iz tega izhaja omejujoča razlaga v izvršilnem naslovu opredeljene pravice, ki dopušča posege lastnika služečega zemljišča na zemljišču (tudi izgradnjo škarpe z ograjo ob meji poti kot v obravnavani zadevi), s katerimi izvrševanje služnosti ni bistveno prizadeto.²

6Sodišče prve stopnje pojasnjenega materialnopravnega pristopa ni upoštevalo, ko je kot nedopustni poseg v služnost poti opredelilo postavitev objekta (škarpe z ograjo) zunaj širine služnostne poti, ki povzroča nelagodje voznikom. Obstoj nelagodja ne pomeni bistvene spremembe načina izvrševanja poti in ne dosega standarda pomembnejšega oviranja izvrševanja služnosti. Če je dovozna pot ozka, kot je primer v obravnavani zadevi, že to dejstvo samo povzroči določeno mero nelagodja voznikov, ki morajo biti zato povečano previdni in ustrezno prilagoditi vožnjo. Če upoštevamo uvodoma pojasnjeno omejujoče razumevanje izvrševanja služnosti, služnostna pravica poti ne daje upravičenja do najboljše (idealne) linije vožnje, ampak tiste, ki najmanj obremenjuje služeče zemljišče in še zagotavlja prevoznost poti. Po pojasnjenem je v obravnavani zadevi bistveno, da se zagotavlja prevoznost poti, ki je opredeljena v minimalni širini 2,47 m, kot izhaja iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

7Prevoznost poti v ustrezni širini je dejansko vprašanje, na katerega lahko odgovori le ustrezen strokovnjak. Iz izvedenskega mnenja, ki ga je v celoti povzelo sodišče prve stopnje v svojo obrazložitev, izhaja, da je obravnavana pot dejansko širša od minimalno določene širine v izvršilnem naslovu, in da po izgraditvi škarpe z ograjo lahko še naprej vozijo ista motorna vozila, kot so lahko pred tem, brez da bi zapeljala na sosednjo nepremičnino. Iz odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, utemeljenih na izvedenskem mnenju, tako ne izhaja, da bi škarpa pomenila oviro, ki bi onemogočila ali bistveno oteževala prevoznost poti. Nastanek dveh manjših ovinkov in nelagodje voznikov, kar ugotavlja izvedenec in povzema sodišča prve stopnje v svoji obrazložitvi, ne pomeni pomembnejše spremembe prevoznosti poti.

8Po pojasnjenem je utemeljen ugovor dolžnikov, da ni bilo s strani upnika zatrjevane kršitve obveznosti iz izvršilnega naslova, ki zavezuje dolžnika k opustitvi nedopustnih posegov v opredeljeno služnostno pot (prvi odstavek 55. člena ZIZ).

9Za ureditev udobnejšega dostopa upnika do svojega zemljišča zunaj okvirov obravnavanega izvršilnega naslova pa sodišče druge stopnje usmerja stranke postopka v dogovorno rešitev, v katero je lahko zajet tudi lastnik sosednjega zemljišča ob poti, vse z namenom uresničevanja prijetnega medsosedskega bivanja in preprečitve morebitnih novih (sodnih) sporov v zvezi s potjo. Tak dogovor sodišče druge stopnje ocenjuje kot ustrezen zlasti, če vožnja v minimalnem obsegu po sosednjem zemljišču ob poti lahko občutno olajša vožnjo do upnikovega zemljišča. Upoštevati je treba, da sedaj pot po izvršilnem naslovu v celoti bremeni le enega od sosednjih lastnikov, pri čemer se minimalna obremenitev zemljišča drugega soseda ob poti lahko pokaže kot bolj uravnotežena rešitev. Sodišče druge stopnje v tej zvezi opozarja na možnost sodne poravnave, še preden je sprožen nov sodni postopek (309. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Ob spremembi odločitve je sodišče druge stopnje odločilo o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sta dolžnika uspela z ugovorom in pritožbo sta upravičena, da jima upnik povrne ugovorne in pritožbene stroške, upnik pa ob neuspehu do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Dolžnikoma se priznajo naslednji stroški ugovornega postopka: priglašena nagrada za ugovor 300 točk po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (OT), 150 točk za zastopanje na naroku po tar. št. 27/8, dodatno 10% za zastopanje dveh strank (tretji odstavek 7. člena OT) in 2% pavšal za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), 22% DDV in 55,00 EUR sodne takse in 623,82 EUR izvedenine, kar skupaj znese 961,55 EUR. Dolžnika neutemeljeno priglašata urnino, saj je narok trajal manj kot uro (od 10.00 do 10.53), urnina pa je priznan strošek le za začete nadaljnje pol ure nad eno uro (prvi odstavek 6. člena OT). Strošek odsotnosti iz pisarne in kilometrine ni bil potreben, saj ni šlo za občutljivo zadevo zahtevne narave, ki opravičuje poudarjeno zaupnost razmerja z izbranim odvetnikom tudi zunaj sedeža sodišča.³ Sestanek s stranko, pregled dokumentacije in zaključno poročilo niso samostojna opravila, ampak so že vključena v priznane postavke zastopanja.

13Dolžnikoma se priznajo naslednji pritožbeni stroški: nagrada za pritožbo 300 točk po tar. št. 27/6, dodatno 10% za zastopanje dveh strank (tretji odstavek 7. člena OT), 2% pavšal za materialne stroške, 22% DDV, sodna taksa 125,00 EUR, kar skupaj znese 313,49 EUR.

¹ Izvršilni naslov je sodba Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 27/2011 z dne 11. 12. 2012, s katero se je ugotovil obstoj služnosti poti po zemljišču dolžnikov v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih zemljišč, pri čemer se je dolžnikoma prepovedalo poseg v opredeljeno služnost poti.
² Vsak poseg ni nedopusten. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da mora priti do pomembnejšega oviranja oziroma oteževanja izvrševanja vsebine služnostne pravice. Glej npr. VSL sodbo I Cp 2123/2016 in VSM sodbo I Cp 541/2016.
³ Primerjaj Betetto, N. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 37.