VSK Sklep I Cp 607/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da v roku 15 dni plača tožniku znesek 5.000 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2017 dalje do plačila, in mu povrne stroške postopka v višini 512,03 EUR.

2Zoper to sodbo se pritožuje toženka. Navaja, da je februarja 2017 (po pooblaščeni odvetnici) vložila zoper tožnika tožbo zaradi plačila odškodnine, ki se pred Okrajnim sodiščem v Sežani vodi pod opravilno številko P 36/2017. Tožnik (v prej omenjenem postopku toženec) je vložil odgovor na to tožbo in nasprotno tožbo, ki pa ni bila vročena pooblaščenki, pač pa pritožnici osebno. Prepričana je bila, da je to vlogo prejela tudi njena pooblaščenka, ki bo nanjo ustrezno odgovorila, zato na to vlogo sama ni odgovarjala. Zatrjuje, da predstavlja nevročitev obeh vlog (odgovora na tožbo in nasprotne tožbe) njeni pooblaščenki bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Dodala je še, da je sama neuka stranka v sodnih zadevah, prav tako pa ni jasno, na kakšni podlagi se je nasprotna tožba obravnavala pod novo opravilno številko. Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijana zamudna sodba v celoti razveljavi in vrne v ponovno sojenje.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavanem primeru je tožnik vložil zoper toženko nasprotno tožbo v zadevi, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod opravilno številko P 36/2017. Ta nasprotna tožba je bila v skladu tretjim odstavkom 39. člena Pravilnika o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev vpisana na novo, z opravilno številko P 57/2017. V skladu s procesno zakonodajo sicer velja, da se nasprotna tožba praviloma obravnava skupaj s tožbo; lahko pa se obravnava tudi posebej, kot v predmetni zadevi. V pravni literaturi je zastopano stališče, da je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo¹ (ki se obravnava v enotnem postopku skupaj s tožbo), zato velja, da stranka ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju zgolj zaradi tega, ker se nasprotna tožba obravnava v ločenem postopku. Ni torej videti utemeljenih razlogov, da stranki tudi v tem primeru ne bi priznali, da že ima oziroma jo že zastopa pooblaščenec, ki ga je pooblastila v postopku po tožbi.

5Glede na navedeno torej pritožba pravilno opozarja, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor vročena pooblaščenki toženke, ne pa stranki neposredno (prvi odstavek 137. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP)². Ker ni bila, niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP (kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Zaradi tega je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi omenjeno procesno kršitev ter tožbo ponovno vroča v odgovor preko toženkine pooblaščenke.

¹ A. Galič v Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 177.
² Prim. VSK sklep Cpg 192/2008. Podobno stališče je zavzeto tudi v zadevi VSL sklep I Cpg 250/2012 in VSL sklep I Cp 3525/2011.