VSL Sklep II Cp 2653/2017

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za delitev nepremičnine parc. št. 308, k. o. ..., ki je v solasti predlagateljice do 13/20 in nasprotne udeleženke do 7/20 in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške nepravdnega postopka.

2Zoper takšno odločitev je pritožbo vložila predlagateljica. Navaja, da je predmet postopka delitev solastnega zemljišča v naravi, medtem ko je sama stavba, ki stoji na tem zemljišču in ki se nanaša na prepoved črne gradnje v naravi že razdeljena. Razdružitev solastne nepremičnine je glede na odnose med strankama edina možna rešitev za ureditev razmerij med strankama in tudi vseh vzporednih inšpekcijskih postopkov, ki bremenijo tako predlagateljico, kot tudi nasprotno udeleženko. Niti SPZ niti ZNP, ki urejata delitev solastne nepremičnine ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Inšpekcijski postopek ni razlog niti za prekinitev postopka za razdelitev solastne nepremičnine, še manj pa za ustavitev postopka z zavrnitvijo predloga. Sodišče je bilo v konkretnem primeru dolžno parc. št. 308 k. o. ... razdeliti v stanju, v kakršnem je.

3Pritožba je utemeljena.

4Zemljiškoknjižni lastnici predmeta delitve parcelne št. 308 k. o. ... sta predlagateljica do 13/20 in nasprotna udeleženka do 7/20. Pri navedeni nepremičnini je na podlagi 158. člena ZGO-1 v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje.

5Pritožba pravilno opozarja, da niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je¹. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično namreč ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.

6Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

7Pritožbeno sodišče še opozarja, da trditvena podlaga udeleženk postopka. Nakazuje, da gre lahko v primeru stanovanjskega objekta, stoječega na sporni nepremičnini, ki je predmet delitve za navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine², kar pomeni, da je bila delitev pravzaprav že opravljena in da postopek delitve v skladu s 118. členom ZNP ni potreben. Tovrstnim razmerjem je namenjen postopek po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi^3,4. V takšnem primeru je namreč solastninska pravica etažnih lastnikov na skupnih delih podrejena lastninski pravici na posameznem delu stavbe in je z njo neločljivo povezana. Ker je solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih in na pripadajočem zemljišču neločljivo povezana z lastnino posameznega dela nepremičnine, po določbi petega odstavka 105. člena SPZ, etažni lastniki ne morejo zahtevati njene delitve. Funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče namreč sodi k stavbi, z njo tvori neločljivo celoto, ni v samostojnem pravnem prometu in po svoji naravi ter vsebini ne more biti predmet delitve⁵.

8V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali v konkretnem primeru fizična delitev objekta predstavlja ustanovitev dejanske etažne lastnine (ali sta udeleženki kupili in postali lastnici točno določenega dela stanovanjske stavbe). Če pa bo ugotovilo, da dejanska etažna lastnina ni bila ustanovljena, bo moralo v postopku delitve nepremičnine, ki je v solastnini upoštevati pravni interes posameznih udeleženk, da se jima dodeli v izključno last tiste prostore oziroma dele stavbe, ki ju imata na podlagi sklenjenih pravnih poslov že v posesti, ter v skladu s solastnimi deleži razdeliti nepremičnino tako, da bosta udeleženki lahko postali izključni lastnici novo nastalih parcel, na kar nakazuje že v postopku pridobljeno izvedeniško mnenje.

¹ Primerjaj odločbe: VSL II Cp 1832/2013,VSL II Cp 3102/2015, VSL II Cp 3181/2014.
² Etažno lastnino lahko ustanovi tudi izključni lastnik nepremičnine z razdelitvijo svoje lastninske pravice (109. člen SPZ), kar naj bi storila pravna prednica udeleženk postopka.
³ Uradni list RS, št. 45/2008, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Odločba II Ips 390/2009.
⁵ Temeljno izhodišče pravnega inštituta etažne lastnine je načelo enotnosti nepremičnine, iz katerega je izpeljana lastninska pravica posebnega dela zgradbe; lastninska pravica se širi od zemljišča preko zgradbe kot celote in na njene posamezne dele: lastnina posameznega dela (etažna lastnina v ožjem smislu) je neločljivo povezana z ustreznim (idealnim) solastninskim deležem na nepremičnini (to je na zgradbi kot celoti in na zemljišču), na kateri je ustanovljena.