VSM Sklep I Ip 906/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog upnice z dne 14. 9. 2017 za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je priznalo pravni učinek sklepa o izvršbi, in posledično prednost upravno izplačilni prepovedi, ki je bila ustanovljena za bodočo in nezapadlo terjatev, napačna. Izpostavlja, da je bistveno, da upnik (imetnik terjatve iz naslova dodatnega zdravstvenega zavarovanja) neupravičeno prejema poplačila na podlagi upravno izplačilne prepovedi, ustanovljene za bodoče in nezapadle terjatve, za izterjavo katerih pri sodišču ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi. Upnik je tako obšel zakon in pridobil neupravičeno prednost pri poplačilu pred pritožnico. Terjatev upnika še sploh ni nastala, kaj šele zapadla. Takšna neenaka obravnava nasprotuje ustavno varovanemu načelu enakosti pred zakonom, saj upnika z upravno izplačilno prepovedjo postavlja v boljši položaj kot upnika, ki svojo terjatev izterjuje na podlagi sklepa o izvršbi (kot v obravnavanem primeru). Sodišče je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa zapisalo, da se upravna izplačilna prepoved lahko sklene za terjatve, ki so do dolžnika že nastale. Terjatev za plačilo premij za dodatno zdravstveno zavarovanje za obdobje od julija 1998 naprej v trenutku nastanka upravne izplačilne prepovedi še ni nastala. Znana ni bila niti njena višina, niti število obrokov, saj je negotovo, koliko mesecev bo dolžnik zdravstveno zavarovan - ni znano, ali bo od pogodbe o zavarovanju odstopil, prav tako ni znana njegova življenjska doba. Po njenem upravna izplačilna prepoved v konkretnem primeru ne more imeti učinka sklepa o izvršbi, saj je bila ustanovljena za bodočo nezapadlo terjatev. Sklep o izvršbi In 36/1998 pa je bil izdan zaradi poplačila že nastale in že zapadle terjatve. Namen zakonodajalca ni bil, da bi s 135. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) omogočil tistim upnikom, katerih terjatve (bodoče in nezapadle) ne izpolnjujejo pogojev za izdajo sklepa o izvršbi, da namesto sklepa o izvršbi pridobijo upravno izplačilno prepoved in tako boljši vrstni red, kot če bi čakali na trenutek, ko bodo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izvršbi. Primer v zvezi s poplačevanjem mesečnih obrokov kredita pri banki, ki ga navaja sodišče v 5. točki obrazložitve, se bistveno razlikuje od dejanskega stanja v predmetni zadevi. V primeru bančnega kredita si dolžnik izposodi vnaprej znan in določen denarni znesek, ki se ga zaveže vrniti v dogovorjenem številu obrokov, v primeru dodatnega zdravstvenega zavarovanja pa ni vnaprej znano, koliko časa bo dolžnik le to plačeval, tudi število obrokov ni znano. Meni, da upnik na podlagi upravne izplačilne prepovedi ne more in ne sme imeti več pravic in boljšega vrstnega reda kot upnik na podlagi sklepa o izvršbi. Tako upravna izplačilna prepoved v predmetni zadevi ni veljavna oziroma sploh ni mogla nastati. V kolikor pritožbeno sodišče meni, da je upravno izplačilna prepoved veljavno nastala, pa takšna upravna izplačilna prepoved glede vrstnega reda ne more imeti pravnega učinka sklepa o izvršbi, saj sklep o izvršbi za terjatev, za katero velja upravno izplačilna prepoved ne bi mogel biti izdan že leta 1998, temveč bi lahko bil izdan vsak mesec posebej za mesečni znesek premije. V nasprotnem primeru so upniki na podlagi upravno izplačilnih prepovedi neupravičeno privilegirani v primerjavi z upniki, ki imajo v rokah sklep o izvršbi. Gre za kršitev ustavno varovanega načela enakosti pred zakonom. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se njenemu predlogu z dne 14. 9. 2017 za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe ugodi, podredno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5Pritožnica bistvenih kršitev določb postopka v pritožbeni obrazložitvi ni konkretizirala, zato se pritožbeno sodišče do njih ni moglo opredeliti, niti jih preizkusiti.

6Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Ocenilo je, da imajo premije za dodatno zdravstveno zavarovanje, ki zapadejo v plačilo mesečno in za katere je ZPIZ v juniju 1998 prejel upravno izplačilno prepoved, prednost pri poplačevanju iz dolžnikove pokojnine pred poplačilom terjatve upnice iz predmetnega postopka - po sklepu o izvršbi z dne 28. 4. 1999. Upravno izplačilno prepoved lahko prehiti le sklep o izvršbi za t.i. privilegirane terjatve in tudi npr. sklep o davčni izvršbi, kar pa prej navedeni sklep o izvršbi ni.

7V zvezi z vrstnim redom pri poplačilu več upnikov iz dolžnikove pokojnine je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz 135. člena ZIZ. Ta v prvem odstavku predpisuje, da ima prepoved izplačila plače dolžniku (smiselno pokojnine, prim. drugi odstavek 128. člena ZIZ), ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo (smiselno pokojnino). Pravilno je pojasnilo, da navedeno ne pomeni, da je upravna izplačilna prepoved v celoti izenačena s sklepom o izvršbi, saj ni sklep o izvršbi in tudi nima narave sodne odločbe. Pravna narava upravno izplačilne prepovedi je pravnoposlovna, saj ne nastane s sodno odločbo, pač pa po volji dolžnika oz. s soglasjem upnika ter potrditvijo dolžnikovega dolžnika. Dodati je, da je v literaturi zaslediti stališča, da je treba pri opredelitvi pravne narave upravno izplačilne prepovedi uporabiti institute drugih pravnih področij, ki se dotikajo razmerij med upnikom, dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom, pri čemer pridejo v poštev cesija v zavarovanje, zastava terjatev in asignacija.¹

8Upnica je v pritožbi ponovno izpostavila, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) iz naslova dodatnega zdravstvenega zavarovanja neupravičeno prejema poplačila na podlagi upravne izplačilne prepovedi, ustanovljene za bodoče in nezapadle terjatve, za izterjavo katerih pri sodišču ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da pravna narava terjatve, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, ni pomembna,² zato tudi ni pomembno, ali je že zapadla. Upravna izplačilna prepoved se lahko sklene za terjatve, ki so do dolžnika že nastale, kot tudi za terjatve, ki bodo zapadle v bodoče (npr. mesečno). Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in jih povzema, v zvezi s pritožbenimi izvajanji upnice pa dodaja, da je upravna izplačilna prepoved uvrščena v ZIZ izključno zaradi vrstnega reda. Opredelitev pravnega učinka upravne izplačilne prepovedi se nanaša izključno na vrstni red izvrševanja sklepov oziroma upravnih izplačilnih prepovedi pri delodajalcu, zato se glede ostalih vprašanj upravne izplačilne prepovedi določbe ZIZ ne morejo uporabiti.³ Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo oziroma pokojnino. Sodna izvršba na pokojnino ne more omejiti izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo, razen v primerih, ki so izrecno našteti v drugem odstavku 135. člena ZIZ. Tako tudi ni podlage za pritožbeno zavzemanje upnice, da bi morala biti terjatev, za katero se dovoli upravno izplačilna prepoved, zapadla, kot se to med drugim zahteva pri izdaji sklepa o izvršbi (glej 19, 20, 20.a člen ZIZ). V tej zvezi je potrebno smiselno uporabiti določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o nakazilu (asignaciji) in cesiji v zavarovanje ter določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o zastavi. Pojasniti je, da SPZ v 129. členu določa, da se zastavna pravica lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče terjatve, OZ omogoča cesijo bodočih terjatev (premoženjske pravice iz delovnega razmerja so prenosljive enakovredno preostalim premoženjskim pravicam v sferi posameznika), pri določbah o asignaciji pa OZ nima posebnih omejitev glede predmeta nakazila (izpolnitve), zato je potrebno upoštevati splošne določbe OZ, kakšen mora biti predmet obveznosti (34. člen OZ). Pogodbena obveznost mora biti mogoča, dopustna in določena oziroma določljiva, kar v predmetnem postopku nedvomno je.

9V primerih, ko terjatev upnika do dolžnika še ni nastala in se želi upnik zavarovati, da bo (bodoči) dolžnik pristal na (ponavadi) mesečno plačevanje določenih zneskov v breme svoje plače (prim. pokojnine), je upnikovo zavarovanje odvisno zgolj od delodajalčeve potrditve in s tem od razmerja delavec - delodajalec. Če delodajalec delavcu ne bo hotel potrditi obrazca za prostovoljno izplačilo dela plače, ga delavec k temu ne more prisiliti. Pristanek delodajalca, da bo v korist upnika izplačeval določene zneske v breme delavčeve plače, je torej prostovoljen in je odvisen od razmerja in dogovora z delavcem, predvsem glede stroškov, ki pri tem nastanejo. Enake pomisleke, kot jih izpostavlja pritožnica, bi lahko imeli v primerih bodočih, še ne nastalih terjatev iz naslova preživnine, vendar v sodni praksi zavrnitev upravno izplačilnih prepovedi samo zaradi tega ni zaznati.

10V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS zahteva, da je treba bistveno enake položaje obravnavati enako. Če so bistveno enaki položaji urejeni različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. To načelo pa ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je zakonodajalec v ZIZ eksplicitno uredil le učinke upravno izplačilne prepovedi v zvezi z vrstnim redom izvrševanja sklepov pri delodajalcu, pri opredelitvi pravne narave upravno izplačilne prepovedi pa je uporabiti institute drugih pravnih področij, ki se dotikajo razmerij med upnikom, dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom. V zvezi z obidom zakona in neenako obravnavo upnikov je še pojasniti, da je plača oziroma pokojnina, ki jo prejme delavec oziroma upokojenec, njegova in lahko z njo (prostovoljno) razpolaga, kot želi. Delavec oziroma upokojenec lahko prostovoljno (v obliki upravne izplačilne prepovedi) pristane, da mu delodajalec oziroma ZPIZ izvršuje nakazilo v zmanjšanem obsegu (prostovoljna obremenitev dela plače oziroma pokojnine). Maksimum takšne obremenitve je določen v drugem odstavku 135. člena ZIZ. Položaj več upnikov (po upravno izplačilni prepovedi, sklepu o izvršbi, sklepu o davčni izvršbi) je tako odvisen zgolj od narave izterjevane terjatve (privilegirane terjatve) ter vrstnega reda poplačilne pravice (107. in 110. člen ZIZ). Upravna izplačilna prepoved v primeru prenehanja temeljnega razmerja med upnikom in dolžnikom naknadno izgubi podlago (četrti odstavek 39. člena OZ) in se ne sme več izvrševati.

11Glede na navedeno pritožba upnice ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Podrobneje se je tem vprašanjem posvetila dr. Vesna Rijavec: Administrativna prepoved, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Maribor 2007, stran 207 do 215. Njenemu stališču se pridružuje tudi Dida Volk: Upravna izplačilna prepoved po ZIZ – nekatera vprašanja iz prakse, Pravna praksa št. 34, letnik 2011, stran 14. Svoj pogled na to ureditev pa je zapisal tudi Igor Vuksanović: Nekaj dodatnih misli o upravni izplačilni prepovedi, Pravna praksa, št. 36, letnik 2011, stran 11.
² Tako tudi VSL v sklepu I Ip 4311/2010 z dne 15. 3. 2011, kjer sodišče ocenjuje, da pravna narava terjatve, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, ni pravno pomembna - ni pravno pomembno, ali se poplačuje preživninska terjatev ali katerakoli druga.
³ Glej opombo 1.