VSL Sklep PRp 322/2017

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da obdolženec ni dolžan plačati stroškov v znesku 179,94 EUR.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdalo na podlagi drugega odstavka 145. člena Zakona o prekrških (ZP-1), odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške nastale v postopku ugotavljanja alkohola, mamil oziroma drugih snovi v organizmu, opravljenem 10. 6. 2017 na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, v znesku 179,94 EUR v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, sicer se prisilno izterjajo.

2Proti sklepu vlaga obdolženec pravočasno pritožbo. Navaja, da je 10. 6. 2017 vozil v vinjenem stanju, za kar je bil s sodbo PR 931/2017-2429 spoznan za odgovornega. Na kraju prekrška je opravil preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem Drager 6820, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti je podpisal in se strinjal z rezultatom 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je razvidno iz zapisnika. Ne strinja se z zahtevo oziroma odredbo policije, da se kljub njegovemu podpisu zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in strinjanju z rezultatom preizkusa, dodatno (po njegovem prepričanju povsem nepotrebno) opravi še zdravniški pregled z odvzemom krvi in urina ter strokovni pregled zaradi ugotavljanja alkohola, mamil oziroma drugih snovi v organizmu. Policija ni imela podlage za izdajo odredbe za odvzem krvi in urina zaradi dokazovanja alkoholiziranosti, zato meni, da naknadnih oziroma dodatnih stroškov ni dolžan plačati.

3Pritožba je utemeljena.

4Na podlagi 47. člena Zakona o prekrških (ZP-1) so stroški postopka izdatki, ki nastanejo v postopku o prekršku ali zaradi njega in izdatki, ki za potrebe postopka nastanejo pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi.

5Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti (priloga A1 spisa) potrjuje obdolženčeve pritožbene navedbe, da se je strinjal z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in je zapisnik podpisal brez pripomb. Iz rubrike III. Opombe sicer izhaja, da je bil obdolžencu odrejen tudi strokovni pregled, vendar ne na podlagi drugega odstavka 107. člena ZPrCP (na podlagi katerega policist udeležencu cestnega prometa odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, če oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon), temveč ker je obstajal sum kaznivega dejanja Nevarne vožnje v cestnem prometu po 324. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Tudi iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 931/2017-2429 z 13. 6. 2017 (list. št. 12 do 14) izhaja, da je obdolženec odgovoren, da je 10. 6. 2017 vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola, saj je imel ob 4.53 uri, ko je opravil preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, v organizmu najmanj 0,87 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Glede na navedeno so utemeljene pritožnikove navedbe, da stroški strokovnega pregleda in zdravniškega pregleda z odvzemom krvi oziroma urina niso nastali v postopku o prekršku zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ali zaradi njega in tudi ne izdatki, ki so za potrebe postopka nastali pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi, temveč gre za stroške, ki so nastali za potrebe kazenskega postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja Nevarne vožnje v cestnem prometu po 324. členu KZ-1. Navedeno potrjujejo tudi navedbe obdolžilnega predloga, da je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled na Inštitutu za sodno medicino Ljubljana zaradi prvotnega suma storitve kaznivega dejanja Nevarne vožnje v cestnem prometu; zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi za prometno nesrečo pa se vodi samo prekrškovni postopek za vožnjo pod vplivom alkohola.

6Glede na navedeno je višje sodišče ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.