UPRS Sodba I U 1499/2016-17

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo 06152-174/2016-13 z dne 16. 6. 2016 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Inšpekcija za energetiko v inšpekcijskem postopku na podlagi 451. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) zavezancem, etažnim lastnikom v stavbi na naslovu ..., A.A., B.B., C.C. in D.D. odredila, da morajo zagotoviti, da bo glavna plinska zaporna pipa (v nadaljevanju GPZP) vedno dostopna intervencijskim skupinam in skupinam za ugotavljanje netesnosti in poškodb na plinovodnem omrežju (točka 1 izreka). Ukrep mora biti izvršen v roku 90 dni od vročitve te odločbe. Tožniki pa morajo inšpekcijski organ obvestiti o izvršitvi ukrepa v nadaljnjem roku 8 dni (točki 2 in 3 izreka) Stroški postopka niso nastali. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (točki 4 in 5 izreka). Inšpekcijski organ je na podlagi 451. člena EZ-1 uvedel postopek inšpekcijskega nadzora dostopnosti GPZP za objekt na ... Navaja določbo drugega odstavka 455. člena EZ-1 in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (v nadaljevanju Pravilnik). Dokumentacijo s tem v zvezi, ki jo navaja je posredoval sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina E. d.o.o. Iz listin izhaja, da je bilo na ... plinovodno omrežje zgrajeno leta 1996 in hkrati z njim tudi priključni plinovodi do vključno GPZP, ki pa se za stavbo ... nahaja v garaži v pritličju stavbe. Notranja plinska napeljava je bila izvedena v letu 2008. Dne 18. 5. 2016 je bil izveden inšpekcijski nadzor pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja zemeljskega plina E. d.o.o.. Navaja listine in ugotovitve v zvezi s prijavo okvare na plinski napeljavi št. 647,64, 194, 202 in 151. Dežurna ekipa v vseh obravnavanih primerih ni imela dostopa do GPZP, kar je v nasprotju z 51. členom Pravilnika. Za objekt na ... je GPZP in notranja plinska napeljava po stavbi v lasti lastnikov te stavbe, ki so razvidni iz zemljiške knjige. Priključni plinovod od distribucijskega plinovoda N11180 po ..., GPZP in notranja plinska napeljava po stavbi na ... ni določen kot posebni skupni del, torej spada v splošni skupni del stavbe, za katerega je solastnina vpisana pri vsakem etažnem lastniku tega objekta. O ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik 20. 5. 2016 in posredovan tožnikom. Pripombe je podala le A.A. Kot podlago za odločitev inšpekcijski organ navaja 454. člen. 456. člen in drugi odstavek 554. člena EZ-1, 51. člen Pravilnika.

2Pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je v zadevi sporno vprašanje dostopnosti do glavne plinske zaporne pipe GPZP in s tem povezano vprašanje solastništva glavne plinske zaporne pipe GPZP. Glede dolžnosti, da mora biti GPZP vedno dostopna intervencijski skupini navaja 51. člen Pravilnika in 554. člen EZ-1. Glede solastništva GPZP navaja 105. člen Stvarno-pravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določa etažno lastnino ter skupne dele zgradbe. Navaja 3. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki opredeljuje skupne dele objekta ter tretji odstavek 5. člena SZ-1, ki opredeljuje skupne instalacije. Na podlagi 18. člena SZ-1 so skupni deli večstanovanjske stavbe solastnina etažnih lastnikov. Na podlagi 67. člena SPZ solastniki skupno uporabljajo in upravljajo stvar v solastnini. Posamezni del stavbe št. 1308 k.o. 2636 ... je povezan s solastnino na skupnih delih stavbe, ki so jo etažni lastniki dolžni vzdrževati, kar velja tudi za GPZP.

3Na podlagi 4. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Splošni pogoji MOL) so priključni plinovodi, kot del distribucijskega omrežja praviloma v lasti končnih odjemalcev. Iz upravnega spisa izhaja, da priključni plinovod od distribucijskega plinovoda N11180 po..., GPZP in notranja plinska napeljava predstavlja skupni del stavbe in ni določen kot posebni skupni del. Tožnika D.D. in C.C. sta vpisana kot solastnika posameznega dela stavbe št. 1 v stavbi št. 1308 k.o. ..., tožnica B.B. je vpisana kot lastnica posameznega dela stavbe št. 2 v isti stavbi, A.A. je vpisana kot lastnica posameznega dela stavbe št. 3 prav tako v isti stavbi. Iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino izhaja, da je na njej v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine vknjižena solastnina na splošnih skupnih delih stavbe. Predmetni ukrep pa se nanaša na GPZP in je tako odločitev bila pravilna. V skladu s 115 členom SPZ imajo etažni lastniki na skupnih delih pravice in obveznosti sorazmerno z lastniškim deležem. Na podlagi 6. člena Notarskega zapisa SV 325/2000 pa izhaja, da se glavni vodomerni in plinski priključek in števec nahajata v prostorih v lasti D.D. in C.C. ter da so solastniki soglasni, da imajo vsi po potrebi omogočen dostop do teh priključkov. Tako je pravilna izpodbijana odločitev, da morajo vsi solastniki omogočiti dostop do plinskih priključkov oz. do GPZP intervencijski skupini in skupini za ugotavljanje netesnosti in poškodb plinskega omrežja.

4Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in v tožbi navajajo določbo 31. člena EZ-1 po kateri mora pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina imeti v celoti v lasti prenosno omrežje zemeljskega plina s katerim opravlja javno službo. Prenosno omrežje je, visokonapetostno električno omrežje ali visokotlačno plinsko omrežje od proizvajalca oz. povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali do uporabnika omrežja (81. točka 4. člena EZ-1). Pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti prenosni sistem, mora izvajati dejavnost sistemskega operaterja. Druga oseba razen sistemski operater ne sme imeti deloma ali v celoti v lasti prenosnega sistema (182. člen EZ-1). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da je bilo plinovodno omrežje na kolarjevi ulici izvedeno 1996 in so tedaj izvedli tudi priključni plinovodi. Za objekt na ... je bil priključni plinovod izveden do vključno GPZP, ki se nahaja v garaži v pritličju stavbe. Notranja plinska napeljava se je na podlagi dokumentacije in izdanega soglasja izvedla 2008. Iz navedenega pa izhaja tudi razmejitev dela plinskega omrežja kot dela javnega plinovodnega omrežja (182. člen EZ-1), ki je lahko v lasti le sistemskega operaterja omrežja (E. d.o.o.). Ta del plinovodnega omrežja je bil izveden leta 1992 in v letu 2009 omogočil izvedbo zasebnega dela notranje plinske napeljave v stanovanjski hiši na .... Le ta del je lahko v zasebni lastnini etažnih lastnikov IID 2626-1308) in le za ta del veljajo določbe SPZ in SZ-1. Zaradi napačne uporabe materialnega prava so zaključki toženke napačni. Toženka napačno opredeljuje kot solastnino etažnih lastnikov tudi priključni plinovod distribucijskega plinovoda N11180 po ... in DPZP. Skupne dele večstanovanjske hiše opredeljuje tretji odstavek 105. člena SZ-1. Te določbe ni mogoče uporabiti za plinovodno omrežje na področju ..., izvedeno v letu 1996 ter za priključni plinovod izveden so vključno GPZP, saj bi to bilo v nasprotju z določbo 182. člena EZ-1.

5Tožniki v tožbi tudi navajajo, da nimajo interesa glede plinovodnega priključka, saj izvajajo ogrevanje na drug način. GPZP se nahaja v posameznem delu objekta v etažni solastnini C.C. in D.D. in ne v skupnem delu objekta. Pri tem pa toženka sama navaja, da notranjo električno, vodovodno, plinovodno in toplovodno napeljavo, ki je za hišnimi priključki, šteje le tista, ki se nahaja v skupnih prostorih. V danem primeru gre tako za plinovodno napeljavo, ki se nahaja pred hišnimi priključki in v posameznem delu objekta v etažni lastnini, do česar se toženka ni opredelila. Tožniki pa tudi ugovarjajo, da niti ne morejo spreminjati sporazuma o oblikovanju etažne lastnine z dne 27. 2. 2009 ali notarski zapis SV 325/2000 z dne 7. 3. 2000, ki lastninske pravice na plinovodnih napeljavah ne ureja. Tako se lastništvo GPZP z navedenimi ne ureja ali spreminja, temveč se z njimi ureja le dostop do plinskih instalacij, ki pa so v lasti sistemskega operaterja. Glede na navedeno GPZP ni in po veljavni zakonodaji tudi ne more biti v zasebni lastnini etažnih lastnikov na naslovu ..., kot je bilo to napačno ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Ker tožniki po povedanem niso lastniki spornega dela javnega plinovodnega omrežja tudi niso dolžni zagotoviti oz. financirati prestavitve slednjega tako da bo GPZP vedno dostopna intervencijskim skupinam in skupinam za ugotavljanje netesnosti in poškodb na plinovodnem omrežju. Tožnika v lasti katerih se nahaja sporna napeljava v pritličju stanovanjske hiše pa sta za navedeno že dala soglasje. Drugih obveznosti pa tožniki nimajo. Med strankama je tako sporno le kdo bo zavezan k plačilu stroškov prestavitve te napeljave, ki je pri lastniku napeljave in ne predstavlja notranje plinske napeljave. Sodišču tožniki predlagajo, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, podredno pa, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj tožnikom prisodi povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni z zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

6Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri odločitvi in razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Tožniki v pripravljalnih vlogah glede lastništva GPZP vztrajajo pri svojih razlogih. Sklicujejo se na 31.č člen in drugi odstavek 182. člena EZ-1. Morebitna sanacija neustrezne lega GPZP ne more iti na tožnikove stroške. Razlog za tak zaključek je, da niso lastniki GPZP in plinske napeljave pred njo, ki je v lasti distributerja, E. d.o.o. Tudi spremembe zakonodaje ne morejo iti na škodo lastnikov. Strinjajo pa se, da je trenutna lokacija GPZP neskladna z veljavno zakonodajo. Nalaga se jim ravnanje, ki ga lahko izvedejo le s soglasjem A.A.. V danem primeru izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti, kar obrazložijo.

8Tožba je utemeljena.

9Med strankama je v danem primeru sporno ali je inšpekcijski organ z izpodbijano odločbo tožnikom pravilno in zakonito naložil izvršitev ukrepa v roku 90 dni od vročitve izpodbijane odločbe in sicer, da morajo zagotoviti, da bo GPZP vedno dostopna intervencijskim skupinam in skupinam za ugotavljanje netesnosti in poškodb na plinovodnem omrežju. Slednje pa je odvisno od vprašanja ali gre v predmetni zadevi dejansko za del prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je glede na določbe veljavnega EZ-1 lahko v zasebni lasti ali pa gre za del, ki je lahko le v lasti sistemskega operaterja. Obrazložitev izpodbijane odločbe civilnih razmerji, torej lastninskih razmerij zadevnega plinovodnega omrežja in GPZP je zelo skopa. Res je pritožbeni organ s tem v zvezi obrazložitev dopolnil, vendar pa je po presoji sodišča dejansko stanje s tem v zvezi nepopolno ugotovljeno.

10V skladu z določbo 51. člena Pravilnika je potrebno zagotoviti, da je GPZP vedno dostopna intervencijskim skupinam in skupinam za ugotavljanje netesnosti in poškodb na plinovodnem omrežju. Sporno pa je, kateri subjekt je dolžan navedeno obveznost zagotoviti. Tožniki namreč menijo, da to ni njihova zaveza. Pritožbeni organ s tem v zvezo pravilno ugotavlja, da je v predmetni zadevi sporno vprašanje dostopnosti go GPZP in s tem povezano lastništvo GPZP. Za pravilno in zakonito odločitev pa je po presoji sodišča potrebno upoštevati poleg splošnih, civilno-pravnih razmerij lastnikov v večstanovanjski hiši (SZ-1) in splošnih civilno-pravnih razmerij (SPZ) tudi dejstvo, da gre v danem primeru za plinovodno napeljavo, katere lastniška razmerja ter pravice in obveznosti morajo biti urejene tudi v skladu s področnim zakonom, torej z EZ-1, kar pravilno ugovarjajo tožniki v tožbi. Torej je za pravilnost odločitve v predmetni zadevi potrebno upoštevati poleg določb SZ-1 in SPZ tudi določbe EZ-1, česar pa inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni storil. Tega tudi ni dopolnil pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Tako je bilo tudi po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabljeno, posledično pa je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

11Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči in očitane nepravilnosti v ponovnem postopku odpravi.

12Ker gre v danem primeru za enostavno dejansko in pravno stanje, je sodišče odločalo po sodnici posameznici na podlagi 3. alineje prvega odstavka 13. člena ZUS-1.

13Ker je sodišče tožbi ugodilo, so tožniki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnike pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se jim priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

14Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.