105. člen SZ-1
(odpovedni razlogi za tržno, službeno in namensko najemno stanovanje)
(1)Lastnik tržnega najemnega, službenega najemnega ali namenskega najemnega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo, poleg razlogov iz prvega in petega odstavka 103. člena tega zakona, tudi iz drugih razlogov, če so navedeni v najemni pogodbi.
(2)Odpovedni razlogi iz 11. točke prvega odstavka in petega odstavka 103. člena tega zakona ne veljajo za tržno najemno stanovanje.
- VSRS Sklep II DoR 213/2026Vrhovno sodišče RS · 2026
Predlog se zavrne.
- VSL Sklep I Cp 640/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Skupaj s stanovanjem kot posameznim delom so kot njegov akcesorni del, ne glede na zapise v pogodbah, pravni predniki prve nasprotne udeleženke pridobili tudi pripadajočo pravico na skupnih delih in zemljišču.
- VSL Sodba I Cp 1539/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Sodišče prve stopnje prvega odstavka 104. člena SZ-1 ni moglo in smelo uporabiti, saj je šlo v predmetni zadevi za službeno stanovanje, si je pa v toženkino korist pravilno postavilo vprašanje enakosti pred zakonom najemnikov neprofitnih in službenih stanovanj. A je v nadaljevanju pravilno zaključilo, da tudi če bi uporabilo navedeno določilo v toženkino korist, bi ta morala dokazati dodatni pogoj, ki je zahtevan pri neprofitnih stanovanjih, to je, da je sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in izredne pomoči.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 7. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II DoR 213/2026Vrhovno sodišče RS · 6. 7. 2026
Predlog se zavrne.
- VSL Sklep I Cp 640/2020Višje sodišče v Ljubljani · 4. 6. 2020
Skupaj s stanovanjem kot posameznim delom so kot njegov akcesorni del, ne glede na zapise v pogodbah, pravni predniki prve nasprotne udeleženke pridobili tudi pripadajočo pravico na skupnih delih in zemljišču.
- VSL Sodba I Cp 1539/2019Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2019
Sodišče prve stopnje prvega odstavka 104. člena SZ-1 ni moglo in smelo uporabiti, saj je šlo v predmetni zadevi za službeno stanovanje, si je pa v toženkino korist pravilno postavilo vprašanje enakosti pred zakonom najemnikov neprofitnih in službenih stanovanj. A je v nadaljevanju pravilno zaključilo, da tudi če bi uporabilo navedeno določilo v toženkino korist, bi ta morala dokazati dodatni pogoj, ki je zahtevan pri neprofitnih stanovanjih, to je, da je sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in izredne pomoči.
- VSL Sodba I Cp 848/2018Višje sodišče v Ljubljani · 31. 8. 2018
Toženec službeno stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.
- VSK sklep Cdn 311/2015Višje sodišče v Kopru · 2. 12. 2015
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Ker vpisa pravic, ki jih je predlagateljica želela doseči, niti stvarnopravna pravila niti pravila zemljiškoknjižnega prava ne poznajo, predlagani vpis ni bil mogoč.
- VSRS Sodba II Ips 49/2010Vrhovno sodišče RS · 16. 5. 2013
Lastništvo stanovanja po SZ ni odpovedni razlog za službeno stanovanje. V konkretnem primeru je bilo po pogodbi in aneksu toženki stanovanje oddano za profitno najemnino in za nedoločen čas. Ti pogoji se zaradi kasnejših sprememb zakona in podzakonskih aktov tožeče stranke ne morejo spremeniti. To pomeni, da sedanja opredelitev vrste najema ni ključnega pomena.
- VSL sodba II Cp 3122/2009Višje sodišče v Ljubljani · 14. 1. 2010
Toženec je s stanovanjem neodplačno razpolagal potem, ko mu je bilo znano, da tožeča stranka odpoveduje službeni najem in ko je vedela, da se bo njegovo stanovanje izpraznilo, kar ne more iti v škodo tožeče stranke. Toženec je prvenstveno dolžan poskrbeti za svoje bivanje, brez morebitne zlorabe pravic. Zagotovitev stanovanjskih razmer polnoletnima otrokoma (kar je sicer razumljiva starševska skrb), do katerih toženec nima preživninske obveznosti, nima prednosti.