VSL Sklep I Cpg 40/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi, opr. št. N 124/2011, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2Zoper sklep se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek.

3Tožeča stranka v pritožbi navaja, da postopka ni mogoče prekiniti zaradi nepravdnega postopka za določitev pripadajočega zemljišča, ki se je začel šele leta 2011 na pobudo etažnih lastnikov. Ker je bil ZVEtL¹ sprejet šele leta 2008, bi upoštevanje navedenega postopka pomenilo kršitev prepovedi retroaktivnosti pravnih aktov. Pravdni stranki v nepravdnem postopku nastopata kot nasprotna udeleženca in med njima ni nikakršnega spora o tem, za kakšna zemljišča gre. Parkirišča, ki predstavljajo zemljišča v nepravdnem postopku, so komunalni objekti v splošni rabi in niso bila v pravnem prometu. Zemljišče parc. št. 809/114 pa je javna cesta. Kolikor obstaja kakršnokoli razmerje med predlagatelji v postopku N 124/2011 in toženo stranko kot nasprotno udeleženko v nepravdnem postopku, bodo te odnose uredili med seboj potem, ko bo tožena stranka plačala odškodnino za predmetna zemljišča. Morebitni dogovori med pravnim prednikom tožene stranke in etažnimi lastniki za tožečo stranko ne morejo veljati. V postopku N 124/2011 se poskuša naknadno ustvariti podlago za nezakonito razlastitev tožeče stranke. Izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka predstavlja zavlačevanje postopka in kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

4Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči o stroških odgovora na pritožbo.

5Pritožba ni utemeljena.

6V obravnavanem sporu tožeča stranka od tožene stranke zahteva sklenitev prodajne pogodbe za zemljišča in plačilo odškodnine iz naslova rabe zemljišč, ki so predmet postopka. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v teku nepravdni postopek začet na predlog etažnih lastnikov pod opr. št. N 124/2011 na podlagi ZVEtL zaradi določitve pripadajočega zemljišča. Predmet nepravdnega postopka so tudi nepremičnine, ki so predmet tega postopka, pravdni stranki pa v postopku zaradi določitve pripadajočega zemljišča nastopata kot nasprotna udeleženca.

7Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je vprašanje ali so posamezne nepremičnine (oziroma njihovi deli) pripadajoče zemljišče, predhodno vprašanje v tem postopku. V primeru, da bo sodišče v nepravdnem postopku ugotovilo, da te nepremičnine ali njihov del predstavljajo pripadajoče zemljišče, bo to vplivalo na odločitev ali ima tožeča stranka lastninsko pravico na teh nepremičninah.

8Sodišče sodi po stanju na dan zaključka glavne obravnave. To pomeni, da je dolžno pri svoji odločitvi upoštevati vsa dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave. ZVEtL ne določa novih pravic posameznikov, temveč le omogoča, da se njihove že pridobljene pravice pravilno evidentirajo in vpišejo v nepremičninske evidence in da se odpravi neskladje med dejanskim in evidentiranim stanjem. Gre za situacije, ko je dejanski lastnik funkcionalnega zemljišča lastnik stavbe in ne tisti, ki je kot lastnik tega zemljišča vpisan v zemljiški knjigi. Že iz navedenega je povsem jasno, da kljub temu, da je ZVEtL začel veljati v letu 2008 in je bil nepravdni postopek začet šele v letu 2011, pri upoštevanju navedenega postopka v obravnavanem primeru ne gre za kršitev prepovedi retroaktivnosti pravnih aktov.

9Ker pripadajoče zemljišče ni last zemljiškoknjižnega lastnika, to je tožeče stranke, ampak lastnikov posameznih delov stavbe, je vprašanje ali so obravnavana zemljišča pripadajoče zemljišče v predmetni pravdi, predhodno vprašanje. Šele če se bo izkazalo, da je tožeča stranka, ki je zemljiškoknjižni lastnik navedenih zemljišč tudi dejanski lastnik teh zemljišč, bo upravičena do razpolaganja z navedenimi zemljišči in do morebitnega plačila uporabnine za ta zemljišča.

10V nepravdnem postopku N 124/2011 je bil že izdelan elaborat parcelacije in izdan vmesni sklep, da je elaborat parcelacije z dne 28. 9. 2016 primerna strokovna podlaga za spremembo v zemljiškem katastru, tako da se evidentira novo nastale parcele in dele mej med novonastalimi parcelami kot urejene (priloga C20). Zato je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da bi bilo neekonomično, da bi sodišče v obravnavanem postopku samo presojalo ali, in kateri del spornih nepremičnin predstavlja pripadajoče zemljišče. Zato se je prvostopno sodišče utemeljeno odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo in odredilo prekinitev postopka (prvi odstavek 13. člena in 1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

11Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo, saj za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

12Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13Ker v tem pritožbenem postopku ni bilo odločeno o pritožbi zoper končno odločbo, je odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (smiselna uporaba 164. člena ZPP).

¹ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi,Ur. l. RS št. 45/2008.