VSRS Sklep II Ips 229/2017

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Tožbeni zahtevek in trditve tožnikov

1Tožnika sta 20. 3. 2014 (pred pričetkom stečajnega postopka nad drugo toženko) vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti prodajnih pogodb med drugo in prvo toženko, neveljavnosti vknjižbe, izbrisa neveljavne vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. S tožbo sta zahtevala, (1) da se ugotovi ničnost treh prodajnih pogodb (dve pogodbi sta bili sklenjeni 7. 12. 2012, ena pa 13. 12. 2012, v nadaljevanju sporne prodajne pogodbe) med drugo toženko kot prodajalcem in prvo toženko kot kupcem nepremičnin s parc. št. 282/0, 283/0, 278/3, 284/0, 289/2, 286/0, 287/0, 285/0, vse k.o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine), (2) da se ugotovi, da so vknjižbe lastninske pravice na spornih nepremičninah v korist prvo toženke v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z učinkom od 23. 11. 2010 neveljavne, (3) da se te vknjižbe izbrišejo in se pri spornih nepremičninah znova vpiše lastninska pravica v korist druge toženke in se z učinkom od 27. 1. 2012 znova vpiše predznamba zastavne pravice tožnikov.

2Tožnika sta trdila, (1) da je bila na podlagi sklepa o izdaji predhodne odredbe Okrajnega sodišča v Mariboru z opr. št. Z 20/2012 z dne 25. 1. 2012 v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah vknjižena predznamba zastavne pravice z učinkom od 27. 1. 2012 za njuno terjatev iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru z opr. št. II P 37/2009 z dne 17. 11. 2011 v višini 53.687,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, (2) da je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z opr. št. In 1695/2012 z dne 16. 1. 2013 v vrstnem redu njune predznambe dovoljena izvršba, (3) da je druga toženka že pred tem pri spornih nepremičninah predlagala vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z učinkom od 23. 11. 2010, (4) da je bila na podlagi spornih prodajnih pogodb dovoljena vknjižba lastninske pravice na spornih nepremičninah v korist prve toženke z učinkom od 23. 11. 2010, (5) da je bila zaradi tega njuna predznamovana zastavna pravica izbrisana, (6) da ne bosta mogla več uspešno nadaljevati izvršbe na podlagi sklepa In 1695/2012 z dne 16. 1. 2013, (7) da uveljavljata zahtevek iz 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in (8) da so sporne prodajne pogodbe nemoralne, fiktivne in nične.

Ugotovljeno dejansko stanje

3V konkretnem primeru je relevantno naslednje dejansko stanje:

− nad drugo toženko se je 19. 2. 2015 pričel stečajni postopek;

− na spletnih straneh portala AJPES je bil dne 4. 8. 2015 objavljen sklep o preizkusu terjatev, dne 18. 1. 2016 pa še sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic;

− oba sklepa z dne 4. 8. 2015 in 18. 1. 2016 sta postala pravnomočna;

− iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da sta tožnika v postopek stečaja nad drugo toženko prijavila terjatev v višini 64.245,52 EUR in ločitveno pravico na nepremičninah;

− terjatev tožnikov je bila delno prerekana, ločitvena pravica pa v celoti;

− tožnika sta bila kot stečajna upnika napotena na pravdo;

− tožnika v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka.

Dosedanji potek postopka

4Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 26. 3. 2015 tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je s sklepom z dne 6. 1. 2016 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker bi morala druga toženka tekom postopka na prvi stopnji zaradi uvedbe stečajnega postopka nad njo biti zastopana po stečajnem upravitelju. Sodišče prve stopnje je nato na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP¹) s sklepom z dne 15. 1. 2016 pravdni postopek prekinilo.

Odločitev sodišča prve stopnje

5Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju nadaljevalo postopek in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je oprlo na pravno pravilo iz tretjega v zvezi s sedmim odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Presodilo je, da je v stečajnem postopku prerekana terjatev tožnikov prenehala, ker tožnika v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP.

Odločitev sodišča druge stopnje

6Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in prvostopenjsko odločitev potrdilo. Presodilo je, da je z objavo sklepa o preizkusu terjatev v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP prenehal razlog za prekinitev konkretnega pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka in da želita tožnika s konkretnim tožbenim zahtevkom pridobiti nazaj izbrisano hipoteko. Ocenilo je, da v konkreten primeru ne gre za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve na podlagi 301. člen ZFPPIPP, temveč za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice na podlagi 306. člen ZFPPIPP. Ker tožnika v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev nista predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka, je po stališču drugostopenjskega sodišča njun zahtevek neutemeljen na podlagi tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP. Ob tem je drugostopenjsko sodišče presodilo, da v konkretnem primeru ne gre za položaj, ko bi se čakalo, da zemljiškoknjižno sodišče opravi vknjižbo s hipoteko tožnikov omejene lastninske pravice druge toženke z učinkom pred začetkom stečajnega postopka. Ker je bila hipoteka tožnikov iz zemljiške knjige že izbrisana, pravnega pravila iz 298.a člena ZFPPIPP po stališču drugostopenjskega sodišča ni mogoče uporabiti.

Revizija tožeče stranke

7Tožnika vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ter kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred drugostopenjskim sodiščem. Že v pritožbi sta poudarila, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti 275. člen ZFPPIPP in 243. člen ZZK-1. Ker v konkretnem primeru ne gre za postopek za uveljavitev prerekane ločitvene pravice, uporaba 301. in 306. člen ZFPPIPP ni mogoča. Ločitvena pravica tožnikov bi oživela le v primeru, če bi bilo njunemu tožbenemu zahtevku ugodeno z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Okoliščina, da sta ločitveno pravico prijavila v stečajni postopek nad drugo toženko, kjer je bila prerekana, ni relevantna. Do pravnomočnega zaključka konkretnega pravdnega postopka je bila njuna ločitvena pravica „viseča“. Sklicujeta se na prvi in tretji odstavek 277. člena ter prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP. Za konkretni tožbeni zahtevek so po stečaju nad drugo toženko veljala pravila iz pododdelka 5. 3. 4 ZFPPIPP. V primeru pozitivnega izida te pravde bi oživelo prejšnje zemljiškoknjižno stanje po stanju pred stečajem nad drugo toženko, vključno z njuno hipoteko. Zmotno je stališče drugostopenjskega sodišča, da se v konkretnem primeru ne čaka na odločitev zemljiškoknjižnega sodišča iz 298.a člen ZFPPIPP. Drugostopenjsko sodišče je njune navedbe obravnavalo v nasprotju z njihovo dejansko vsebino in nanje ni dalo vsebinskega odgovora. Predlagata razveljavitev izpodbijanih sodb.

Odgovor druge toženke na revizijo

8Drugo toženka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev. Strinjala se je s stališči sodišč nižje stopnje.

Presoja utemeljenosti revizije

9Revizija je utemeljena.

10Prvi odstavek 306. člena ZFPPIPP določa, da se pravila, določena v tem členu, uporabljajo, če je upnik za uveljavitev ločitvene pravice pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek. Tretji odstavek 306. člena ZFPPIPP določa, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, prenehata: (1) njegova ločitvena pravica in (2) če je bila prerekana tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico: ta terjatev.

11Utemeljeno je revizijsko sklicevanje na 275. člen v zvezi z 298a. členom ZFPPIPP in 243. člen ZZK-1. Sodišči nižje stopnje bi morali tožbeni zahtevek obravnavati z vidika pravil iz pododdelka 5. 3. 4 ZFPPIPP, ki ureja institut izpodbijanja pravdnih dejanj stečajnega dolžnika. Abstraktni dejanski stan iz 306. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na problematiko nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice, se s konkretnim dejanskim stanom ne ujema. Če bi v tem pravdnem postopku tožnika uveljavljala ločitveno pravico, bi v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP postavila dajatveni zahtevek. Pravno pravilo iz tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP ne more tvoriti pravne podlage za zavrnitev konkretnega tožbenega zahtevka.

12Drugi odstavek 298.a člena ZFPPIPP določa, da če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, (1) da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo; (2) da mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona.² V skladu z drugim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP je v stečajnem postopku podlaga za pridobitev ločitvene pravice hipoteka, ki je bila pridobljena do trenutka začetka stečajnega postopka. Za presojo časovnega trenutka pridobitve hipoteke je torej pomemben trenutek, od katerega učinkuje vknjižba njene pridobitve.³

13Nosilno stališče revizije je, da uspeh v konkretnem pravdnem postopku tožnikoma omogoča vknjižbo hipoteke na spornih nepremičninah z učinkom pred pričetkom stečajnega postopka nad drugo toženko. Po stališču revizije bi lahko tožnika na ta način v stečajnem postopku nad drugo toženko pridobila položaj ločitvenih upnikov.

14V konkretnem primeru je bila pred pričetkom stečajnega postopka nad drugo toženko predznamba zastavne pravice na spornih nepremičninah odrejena na podlagi sklepa o predhodni odredbi Z 20/2012 z dne 25. 1. 2012. Če sta tožnika s predhodno odredbo predznamovano hipoteko pred pričetkom stečajnega postopka nad drugo toženko uspela upravičiti, bi lahko na podlagi drugega odstavka 298a. člena ZFPPIPP z uspehom v tem pravdnem postopku pridobila v stečajnem postopku nad drugo toženko položaj ločitvenih upnikov. Če pa predhodne odredbe nista uspela upravičiti pred začetkom stečajnega postopka nad drugo toženko, sta izgubila možnost, da bosta v stečajnem postopku pridobila ločitveno pravico.⁴ V tem primeru bi to pomenilo, da sta s pričetkom stečajnega postopka nad drugo toženko (pogojno) predznamovano hipoteko izgubila.⁵

Odločitev o reviziji

15Ker sta sodišči nižje stopnje napačno uporabili materialno pravo in je zaradi tega dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V ponovnem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek obravnavati z vidika pravil iz pododdelka 5. 3. 4 ZFPPIPP.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

16Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
² 298.a člen ZFPPIPP je pričel veljati 7. 12. 2013. Četrti odstavek 48. člena prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-F (Ur. l. RS, št. 100/13) določa, da se nov 298.a člena uporablja za stečajne postopke, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.
³ N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z novelo ZFPPIPP-F, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 59.
⁴ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-220/14, U-I-161/14, U-I-21/15, U-I-30/15, U-I-59/15 z dne 12. 11. 2015 (Ur. l. RS, št. 92/2015). Po stališču Ustavnega sodišča je izdana predhodna odredba upravičena v primeru, če je bila s predhodno odredbo zavarovana terjatev pravnomočno ugotovljena. Z vpisom predznambe v zemljiško knjigo hipoteka še ne nastane. S predznambo pridobi upnik zgolj pogojno hipoteko.
⁵ Glej 1. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in sklep VS RS z dne 20. 1. 2015, opr. št. III Ips 71/2014.