VSRS Sodba III Ips 69/2017

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega odgovora v znesku 983,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Dosedanji potek postopka

1Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala (tudi) plačilo odškodnine v višini 16.018,47 EUR za škodo, ki ji je nastala, ker je v letih 2013, 2014 in 2015 svojemu zavarovancu izplačevala nadomestilo za delno invalidnosti in invalidnino za telesno okvaro. Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka se je sklicevala na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ), ki naj bi predstavljale podlago za njen regresni zahtevek.

2Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o reviziji, tožbeni zahtevek za plačilo škode zaradi izplačanih nadomestil za delno invalidnost in izplačane invalidnine za telesno okvaro v znesku 5.340,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2014 in v znesku 10.677,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi os 4. 5. 2016 zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke (5. točka izreka sodbe).

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke zoper sklep o stroških ugodilo, sicer pa je njeno pritožbo zavrnilo in v 2. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

4Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom III DoR 50/2017-9 z dne 20. 6. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) lex specialis.

5Po dopustitvi revizije je tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi tožeče stranke zoper 2. in 5. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v zvezi s škodo, nastalo s spornimi izplačili, ugodi. Podrejeno je predlagala, da Vrhovno sodišče odločbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povračilo stroškov revizijskega postopka.

6Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Relevantno dejansko stanje

7Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhaja:

- 3. 2. 2007 se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan zavarovanec tožeče stranke. Ta je utrpel telesno poškodbo, zaradi katere mu je bila priznana pravica iz naslova invalidnine za 30 % telesno okvaro in delna invalidska pokojnina v višini 347,18 EUR na mesec.

- Prometno nesrečo je povzročil voznik, ki je imel v času nezgode svoje vozilo zavarovano pri toženi stranki in je bil zaradi dejanja pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena Kazenskega zakonika.

Presoja utemeljenosti revizije

8Revizija ni utemeljena.

9Revizijsko sodišče je na dopuščeno revizijsko vprašanje že odgovorilo v sodbi III Ips 33/2017 z dne 25. 7. 2017. Zavzelo je stališče, da povrnitev škode, ki nastane kot posledica prometne nesreče, terja specifično ureditev. Odgovornost povzročitelja nezgode je predmet zavarovanja v prometu, zato je v takih primerih primarno treba uporabiti določbe ZOZP. Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je njegov obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu. Vrhovno sodišče je zato zaključilo, da so zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka - zavod upravičen, zato lahko uspešno uveljavlja le sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za invalidnost in invalidnine za telesno okvaro tako tožeča stranka ni upravičena, saj ji ZOZP kot lex specialis te pravice ne daje.

10Izpodbijana sodba je materialnopravno skladna s citiranim stališčem Vrhovnega sodišča, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških

11V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka, medtem ko je toženi stranki dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (II. točka izreka). Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) so stroški revizijskega postopka glede na čas vložitve tožbe odmerjeni po ZOdvT. Vrhovno sodišče je, upoštevaje vložen stroškovnik, toženi stranki priznalo 786,00 EUR stroškov za revizijo (tar. št. 3300), 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002) in 177,32 EUR DDV (skupaj 983,32 EUR, kot to izhaja iz II. točke izreka te sodbe) - z zamudnimi obrestmi.