VSRS sodba II Ips 90/2015

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh toženi stranki povrniti 2.072,12 EUR stroškov revizijskega postopka.

Dejansko ozadje spora:

1A. A. in njegova žena B. A. sta po pokojnem sinu podedovala zaščiteno kmetijo (ki jo je v last pridobil od očeta A. A.), po enakih solastninskih deležih. Zakonca sta, vsak s svojim solastninskim deležem, različno razpolagala: A. A. je 30. 3. 2011 sklenil s hčerjo C. C. pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero je prehod lastninske pravice odložen do preživljalčeve (očetove) smrti, B. A. pa je 18. 5. 2011 s hčerjo D. D. sklenila preužitkarsko pogodbo, ki je bila zemljiškoknjižno izvedena 26. 10. 2011. Za obe pogodbi je pristojna upravna enota izdala potrdili, da odobritev ni potrebna.

Tožbene trditve in zahtevek:

2Tožnika, sklenitelja (prve, zgodnejše) pogodbe o dosmrtnem preživljanju glede tožnikovega deleža kmetije, sta zahtevala ugotovitev ničnosti (druge, kasnejše) preužitkarske pogodbe, ki sta jo glede prvotoženkinega deleža kmetije sklenili toženki. Trdita, da je preužitkarska pogodba v nasprotju z določbo 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), po kateri se zaščitena kmetija ne sme deliti, razen v primeru izrecno določenih izjem, ki v konkretnem primeru niso podane. Na podlagi izpodbijane pogodbe namreč kmetija ne bi več izpolnjevala pogojev za zaščiteno kmetijo po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), ker bi, upoštevaje še pogodbo o dosmrtnem preživljanju, na podlagi katere bo očetov delež zagotovo pridobila tožnica, postala solastnina sorojenk, kar zakon izključuje.

Odločitev sodišč prve in druge stopnje:

3Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Revizija tožnikov in odgovor tožene stranke nanjo:

4Tožnika sodbo sodišča druge stopnje izpodbijata z revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava. Procesna kršitev je podana, trdita, ker je prva toženka B. A. med pravdo umrla, pri čemer so vse ostale pravdne stranke njeni zakoniti dediči, tožnika pa pravde nista prevzela zaradi kolizije interesov. Nadaljujeta, da je pritožbeno sodišče spremenilo stranke postopka in namesto umrle B. A. navedlo kot pravdno stranko ?dediče po pok. B. A.? ter pojasnilo, da bi se morala že (s pritožbo) izpodbijana vmesna sodba (sodišča prve stopnje) glasiti na dediče. Opozarjata, da sodišče prve stopnje ni izdalo vmesne sodbe in da so interesi dedičev pokojne prve toženke v koliziji, glede katere izpodbijana sodba nima razlogov, zato je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Materialno pravo je uporabljeno zmotno, ker sta C. C. in D. D. sestri, ker 2. člen ZDKG na zaščiteni kmetiji izključuje solastništvo sorojencev in ker bi izpodbijana preužitkarska pogodba vzpostavila prav tako (nedovoljeno) solastninsko stanje (dveh sestra), preužitkarska pogodba pa je nična, ker je pred toženko solastninsko pravico ? sicer pod odložnim pogojem, ki pa se bo nedvomno uresničil ? pridobila že tožnica s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je perfektna v smislu 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

5Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Vrhovnemu sodišču je obrazloženo predlagala, naj jo zavrne. Ključni poudarki odgovora na revizijo so, da nastop odložnega pogoja iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena prva, ni gotovo bodoče dejstvo; da se razmere na strani strank te pogodbe do morebitnega nastopa pogoja lahko spremenijo tako, da vpis lastninske pravice na tožnico ne bo mogoč; da vpis lastninske pravice na tožnico ob uresničitvi pogoja (preživetju očeta) ne bo mogoč že zato, ker bo moralo zemljiškoknjižno sodišče vpis zavrniti zaradi preprečitve, da bi kmetija postala solastnina sorojenk; da je navedeno posledica dejstva, da je tožnica opustila predlog za vpis prepovedi odtujitve zaradi sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju ? če bi to storila, upravna enota ne bi izdala potrdila h časovno kasnejši preužitkarski pogodbi; da preužitkarska pogodba ni podlaga za delitev zaščitene kmetije; da procesne kršitve ni bilo.

Odločitev o reviziji in razlogi zanjo:

6Revizija ni utemeljena.

Glede uporabe materialnega prava:

7Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je urejeno z ZKZ (prvi odstavek 1. člena navedenega zakona). Poleg določb, ki se nanašajo na promet posameznih kmetijskih zemljišč, zakon posebej določa predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je veljavno pravnoposlovno razpolaganje s t. i. zaščiteno kmetijo, to je s kmetijo iz 2. člena ZDKG. V prvem odstavku 18. člena ZKZ namreč določa, da se zaščitena kmetija v prometu ne sme deliti, razen v primerih, ki jih v nadaljevanju našteva.

8Da bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ(1)). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ(2), in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in največ 100 ha primerljive površine) in pogoj lastništva (biti mora v lasti ene fizične osebe, v lasti dveh oseb pa je lahko le, če gre za zakonca, zunajzakonska partnerja ali partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti oziroma če gre za enega od partnerjev iz pravkar navedenih skupnosti in njegovega potomca).

9V konkretnem primeru je B. A. s preužitkarsko pogodbo svoj idealni delež na zaščiteni kmetiji prenesla v last hčeri D.D., ki je hkrati tudi hči drugega solastnika A. A.. Lastninski režim, ki je na ta način vzpostavljen na kmetiji, ni v nasprotju s kogentnimi določbami ZKZ in ZDKG iz prejšnje točke obrazložitve.(3) Z vknjižbo preužitkarske pogodbe v zemljiški knjigi je D.D. postala solastnica kmetije, solastnik ostalega deleža, ki ni bil predmet preužitkarske pogodbe, pa je ostal A. A.. Temeljna teza revizije, da je postala C. C. solastnica že s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju (in da naj bi bila torej z vknjižbo preužitkarske pogodbe vzpostavljena solastninska pravica sorojenk ? sester, kar bi bilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 18. člena ZKZ v zvezi z 2. členom ZDKG), je materialnopravno zmotna. Po določbi prvega odstavka 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se namreč za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo, bistvena značilnost pogodb o dosmrtnem preživljanju pa je prav ta, da preživljalec preživljančevo premoženje pridobi šele s preživljančevo smrtjo (prvi odstavek 557. člena OZ(4)), pri čemer je nesporno, da je bil preživljanec v času vpisa solastninske pravice v korist D. D. živ.

10V reviziji večkrat poudarjeno dejstvo, da je A. A. že prej, preden je bila sklenjena izpodbijana preužitkarska pogodba, sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju z C. C., za odločitev ni pomembno: ni pomembno časovno zaporedje sklenitve pogodb, pač pa, iz že pojasnjenih razlogov, čas prehoda lastninske pravice.

Stvarnopravni učinki preužitkarske pogodbe so z vpisom solastninske pravice pri deležu B. A. v korist D. D. že nastopili, stvarnopravni učinki pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa do tedaj niso nastopili zaradi odloga vpisa solastninske pravice pri deležu A. A. v korist C. C.. Solastnina sorojenk (sester D. D. in C. C.) v relevantnem trenutku ni bila vzpostavljena. Lastninsko stanje sporne zaščitene kmetije, torej solastnina očeta in hčere, tako ni nedovoljeno.

11Kot je bilo že pojasnjeno, sta tožnika trdila, da je preužitkarska pogodba nična, ker naj bi B. A. z njo razpolagala v nasprotju s kogentnimi določbami ZKZ in ZDKG. Skladnost pravnih poslov, katerih predmet je promet s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, s prej navedenima zakonoma preverja pristojna upravna enota, ki v primeru, da so kogentne določbe spoštovane, posel z odločbo odobri, sicer pa odobritev, prav tako z odločbo, zavrne. Odločbo je mogoče izpodbijati s pritožbo, o kateri odloča pristojno ministrstvo. Odobritev ni potrebna v vseh primerih; v takih primerih upravni organ izda potrdilo. Eden od primerov, ko odobritev ni potrebna, je po točki g) drugega odstavka 19. člena ZKZ tudi preužitkarska pogodba, vendar pod pogojem, da ni v nasprotju z določbami 18. člena ZKZ.(5) Pri preužitkarski pogodbi je torej presoja skladnosti z 18. členom ZKZ in 2. členom ZDKG opravljena, čeprav se ne izda odločba o odobritvi, pač pa odločba, da odobritev ni potrebna. V konkretnem primeru odločba, da odobritev izpodbijane preužitkarske pogodbe ni potrebna, ni bila izpodbijana. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem pravilno opozorilo, da bi bilo treba potrdilo, če bi bilo izdano neupravičeno oziroma neutemeljeno, izpodbijati v postopku, v katerem je bilo izdano. S tem je (smiselno) zavzelo z revizijo neizpodbijano stališče, da je bilo predhodno vprašanje iz te pravde kot glavno vprašanje rešeno na matičnem upravnem področju. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZPP(6) sme pravdno sodišče predhodno vprašanje rešiti samo le, če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ. Sledeč navedenemu ga v konkretnem primeru ne bi smelo rešiti drugače.

Glede kršitve procesnih pravil:

12Procesni položaj, ki nastopi, ko pravdna stranka, ki je fizična oseba, umre, ZPP ureja različno za primer, ko je umrla stranka imela pooblaščenca in različno za primer, ko pooblaščenca ni imela.

Če pooblaščenca ni imela, se postopek prekine (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) in se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki prevzamejo ali ko jih sodišče pozove, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Prekinjeni postopek se nadaljuje, čeprav kateri od pravnih naslednikov umrle stranke (dedič) ne izjavi, da vstopa v pravdo in čeprav morda temu celo izrecno nasprotuje. Pravni nasledniki umrle pravdne stranke so namreč njeni dediči, dediči pa so univerzalni nasledniki. Za univerzalno nasledstvo je značilno, da za prenos posamezne pravice ali stvari ni potreben poseben naslov in pridobitni način. V trenutku smrti zaradi materialnopravnega pravila ipso iure dedovanja vstopijo dediči v vsa zapustnikova materialnopravna razmerja, razen v nepodedljiva, hkrati pa nanje preidejo tudi vse zapustnikove pravice iz procesnega razmerja. Povedano pomeni, da dediči vstopijo v pravdo po sili zakona v trenutku prednikove smrti; če o vstopu podajo posebno izjavo, ta ni konstitutivna, pač pa zgolj deklaratorna: dediči so namreč pravdna stranka postali že prej, ob prednikovi smrti.

Če je stranko, ki je med postopkom umrla, zastopal pooblaščenec, se procesni položaj od opisanega v prejšnji točki razlikuje le v tem, da se postopek ne prekine, saj ima pooblaščenec v tem primeru še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dedič pa mu lahko pooblastilo prekliče (prvi odstavek 100. člena ZPP). Tudi v tem primeru dediči v pravdo vstopijo po samem zakonu v trenutku prednikove smrti. Izbira posameznega dediča je le v tem, ali bo v pravdi aktivno sodeloval ali ne. Vendar sodba učinkuje tudi za morebiti pasivnega dediča (tudi takega, ki je morda podal izjavo, da v pravdo ne vstopa). Zajet je s subjektivnimi mejami njene pravnomočnosti.(7) Povedano drugače: prevzem postopka ni bil potreben. Zapis, da je bila izdana vmesna sodba, je očitno pomoten, pomota pa na pravilnost odločitve ni imela nobenega vpliva.

13V konkretnem primeru imela prva toženka v pravdi pooblaščenca, zato sodišče prve stopnje postopka ob njeni smrti ni prekinilo in je razloge za nadaljevanje ustrezno obrazložilo (v 3. točki), drugostopenjsko sodišče pa je (v 5. točki) obrazložilo tudi, zakaj se mora to odraziti tudi v uvodu sodbe, pri navedbi pravdnih strank, zato je neutemeljen revizijski očitek, absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14Procesni položaj je v konkretnem primeru specifičen v toliko, da sta tožnika kot njena dediča vstopila tudi v položaj prve tožene stranke. Istočasno sta bila torej v položaju tožnikov in tožencev (kar imata po razumevanju revizijskega sodišča revidenta v mislih, ko trdita, da je prišlo do kolizije interesov). Ker pa B. A. ni bila edina toženka in ker je bila poleg obeh tožnikov njena dedinja tudi (do tedaj druga) toženka D. D., ni prišlo do take univerzalne sukcesije, kakršna bi imela za posledico prenehanje pravde (združitve tožeče in tožene stranke v isti osebi). Tudi potem, ko je procesni položaj umrle prve toženke prešel na vse ostale pravdne stranke, so te še nadalje uveljavljale vsaka svoje (med seboj diametralno nasprotujoče si) interese.

15Uveljavljana revizijska razloga nista podana. Revizijo je zato Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Stroški revizijskega postopka:

16Ker je v revizijskem postopku uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavljajo stroški zastopanja, odmerjeni po Zakonu o odvetniški tarifi in sicer nagrada za zastopanje 1.676,00 EUR (postavka 3300), pavšal 20,00 EUR (postavka 6002) in 22 % - in davek na dodano vrednost v znesku 373,12 EUR oziroma skupno 2.072,12 EUR in sta jih toženi stranki dolžna povrniti tožnika, ki sta z revizijo propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP).

----

(1) 18. člen ZKZ:

Zaščitena kmetija iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 - odločba US) se v prometu ne sme deliti, razen v naslednjih primerih:

- če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija;

- če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika;

- če se odtujijo stavbna zemljišča;

- če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko;

- če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji Republika Slovenija oziroma občina;

- če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

(2) 2. člen ZDKG:

(1) Zaščitena kmetija po tem zakonu je kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.

(3) Primerjaj sklep VS RS II Ips 88/2013: ?Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG.?

(4) 557. člen OZ:

(1) S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje, ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.

(5) 19. člen ZKZ:

(1) Pravni posel odobri upravna enota.

(2) Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije:

......................

č) na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju;

g) na podlagi pogodbe o preužitku, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom, ter razveze takšne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja;

......................

(6) 13. člen ZPP:

(1) Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug prisojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

(7) Primerjaj Juhart, J., Pravdni postopek, Ur. l. SRS v Ljubljani, Ljubljana 1974, str. 257. Enako sklep VS RS II Ips 254/2014.