VSL Sklep III Ip 2779/2017

I. Pritožbama dolžnikov proti sklepu z dne 20. 6. 2017 se delno ugodi in se sklep v točki II. izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v ostalem pa se pritožbi zavrneta in sklep v točki I. izreka potrdi.

II. Pritožba proti sklepu z dne 31. 7. 2017 se zavrne in sklep potrdi.

Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbe proti sklepu z dne 31. 7. 2017.

1S sklepom z dne 20. 6. 2017 je sodišče prve stopnje v točki I. izreka zavrglo pritožbo dolžnikov z dne 14. 11. 2016, v točki II. izreka pa je zavrglo vlogo dolžnikov z dne 15. 5. 2017.

2S sklepom z dne 31. 7. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga dolžnikov za izdajo popravnega sklepa z dne 4. 7. 2017 in 14. 7. 2017.

3Proti sklepu z dne 20. 6. 2017 se pravočasno pritožuje dolžnik in predlaga, da se izda popravek, kaj je predmet izvršbe, saj ta ni 758,68 EUR ampak 505,79 EUR. O teh popravkih naj se obvesti X d.o.o. Upnik je vložil izvršbo in povzročil zlorabo, ko je terjal obresti za 75.868,00 EUR in je tako prišlo do rubljenja plače Ine B. v višini 254,63 EUR, ta pa se skriva v znesku 762,01 EUR. Pojasnjuje, da je Ivanka A. vedela, da v tej izvršbi neupravičeno zahteva 252,79 EUR, ker isti znesek terja v izvršbi vloženi 9. 10. 2014. Tudi A. Martin je obvestil sodišče, da je pravnomočen sklep za glavnico 758,68 EUR in bi tudi Ivanka A. morala nemudoma obvestiti sodišče o terjatvi 252,89 EUR. Pojasnjuje, da terjatev na dan 10. 1. 2015 znaša 618,33 EUR in tako je na ta dan prišlo do preplačila v višini 141,02 EUR, saj je šlo pri plači Ine B. za terjatev v višini 762,01 EUR. Pojasnjuje, da je 31. 8. 2015 vložil zahtevek za ugotovitev vročanja sklepa z dne 30. 9. 2014. Tudi X ni prejel pravnomočnega sklepa za znesek glavnice 505,89 EUR in to ob dejstvu, da je bil denar rubljen Ini B. že 10. 11. 2014. Meni, da je treba natančno definirati glavnico in da gre v tej zadevi za storitev kaznivega dejanja po 216. členu KZ-1. Opozarja, da sodišče ni obvestilo X d.o.o., da je predmet terjatev glavnica 505,89 EUR, sodišče pa priznava, da se izvaja izvršba za znesek 75.868,00 EUR, ko ne ustavi izvršbe zoper Marka B. že od leta 2014, ko je celotni znesek po tej izvršbi že rubila pri plači B. Ine.

4Proti sklepu z dne 20. 6. 2017 se pravočasno pritožuje dolžnica in predlaga, da se sklep razveljavi in izda popravek, kaj je predmet izvršbe na dan 30. 9. 2014, popravni sklep pa naj se izroči X d.o.o. Terjatev se je izvajala 10. 11. 2014, 10. 12. 2014 in 10. 1. 2015 in se opravila za 762,01 EUR. Vsebina izreka sklepa navaja, da je predmet 758,68 EUR, takšnega sklepa pa sodišče ne more izdati na podlagi izvršilnega naslova I P 3555/2010 z dne 6. 6. 2012, ker je po istem izvršilnem naslovu terjal svoj delež A. Ivan. Sodišče tudi ni obvestilo X d.o.o., da je predmet glavnica 505,89 EUR, zato predlaga, da se to uredi in obvesti nemudoma vse, ki so vpleteni v terjatev 75.868,00 EUR. Meni, da je nekorektno, da se poštna pošiljka B. Marku skrije in sočasno delež terjatve trga pri njeni plači. Početje druge upnice se obravnava po 216. členu KZ-1, saj je vedela, da ni upravičena do obresti v višini 254,63 EUR in ni upravičena do 252,89 EUR deleža Ivana A., saj je ta vložil za svoj delež 9. 10. 2014. Vsi stroški na dan 10. 1. 2015 so znašali 618,33 EUR. Na dan 10. 1. 2015 je prišlo do preplačila v višini 141,02 EUR, ki se je poskušalo prikriti s terjatvijo 254,63 EUR in tudi tako, da se ni vročilo pisemske pošiljke B. Marku z dodatno manipulacijo, da je izvršba v bistvu za 758,68 EUR glavnice. Z rubežem plače B. Ine v znesku 762,01 EUR je potrjeno, da gre za rubež nezakonitih obresti v višini 254,63 EUR, ki se ne bi smele terjati. Delež 252,89 EUR pa se je vlagal tako, da bi se izterjal preko izvršitelja tudi do 75.868,00 EUR glavnice, ki je napačno zapisana v izreku sodbe I P 3555/2010.

5Proti sklepu z dne 31. 7. 2017 se pravočasno pritožujeta dolžnika po pooblaščencu. Menita, da se 328. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razteza ne samo na podatke, ki jih vsebuje izrek posameznega sklepa, pač pa na sodno odločbo v celoti, torej tudi na uvod in njeno obrazložitev. To pomeni, da bi moralo sodišče, glede na to, da je izvršilni predlog upnika delno zavrnilo, to upoštevati pri izdaji spornega sklepa ter navesti novo opredelitev višine zneska, ki ga upnik sedaj še uveljavlja zoper dolžnika. Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep spremeni tako, da predlogu dolžnikov za izdajo popravnega sklepa ugodi in upniku naloži povrnitev stroškov tega postopka v roku 8 dni s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglašata stroške pritožbe.

6Pritožbi proti sklepu z dne 20. 6. 2017 sta delno utemeljeni, pritožba proti sklepu z dne 31. 7. 2017 pa ni utemeljena.

7Pritožbeno sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

O pritožbah proti sklepu z dne 20. 6. 2017

8Določba 335. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, določa obvezne sestavine pritožbe zoper sklep (navedba sklepa, zoper katerega se pritožba vlaga; izjava, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbeni razlogi; podpis pritožnika). Nujni sestavini pa sta samo dve, in sicer navedba sklepa, zoper katerega se pritožba vlaga in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožba je zato nepopolna, če ne vsebuje omenjenih dveh sestavin.

9Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da dolžnika v vlogi z dne 14. 11. 2016, ki sta jo naslovila "Pritožba po 328. členu ZPP na sklep sodišča I 2108/2014 in zahtevek za uvedbo kazenskega pregona zoper predlagatelja (naročnika) izvršbe", nista navedla datuma sklepa, zoper katerega vlagata pritožbo. Vložena pritožba je bila glede na zgoraj citirane določbe nepopolna. Čeprav se po določbi 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče prve stopnje dolžnika s sklepom z dne 19. 5. 2017 pozvalo k dopolnitvi pritožbe. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnika v vlogi z dne 16. 6. 2017 na pozivni sklep nista jasno in enoznačno odgovorila, ampak sta zgolj ponavljala navedbe, na katere je sodišče že odgovorilo in ponavljala, da je bila napaka storjena pri pisanju sodbe I P 3555/2010 z dne 6. 6. 2012.

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da teh ugotovitev sodišča prve stopnje dolžnika v svojih pritožbah ne izpodbijata. Ker dolžnika tudi v dopolnitvi pritožbe z dne 16. 6. 2017 nista navedla datuma sklepa, zoper katerega sta 14. 11. 2016 vložila pritožbo, je ta ostala nepopolna, nepopolna pritožba pa se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Pritožbene navedbe, ki jih dolžnika navajata v svojih pritožbah, za presojo pravilnosti in zakonitosti te odločitve niso pravno pomembne, zato se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe z dne 14. 11. 2016 pravilna, pritožbi dolžnikov pa v tem delu neutemeljeni in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi proti točki I. izreka sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12V točki II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje odločilo o vlogi dolžnikov z dne 15. 5. 2017. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vlogo z dne 15. 5. 2017 vložil samo dolžnik, naslovil pa jo je "Urgentni zahtevek za vzpostavitev zakonitega stanja se daje na podlagi zavarovanih dokazov". Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila vloga nerazumljiva, saj iz nje ni bilo mogoče razbrati, kakšno pravno sredstvo se sploh vlaga, zato je sodišče prve stopnje dolžnika s sklepom z dne 19. 5. 2017 pozvalo k njeni dopolnitvi. Na poziv sodišča sta z vlogo z dne 16. 6. 2017 odgovorila oba dolžnika. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da bi glede na naslov vloge z dne 16. 6. 2017 bilo mogoče šteti, da gre za pritožbo zoper sklep z dne 22. 10. 2015, vendar pa ker zoper sklep o določitvi novega izvršitelja dolžnik nima pritožbe, je vlogo z dne 15. 5. 2017 zavrglo kot nedovoljeno. S takšnim zaključkom se pritožbeno sodišče ne strinja.

13Sodišče mora vloge strank presojati po vsebini in ne naslovu. Dolžnika sta v vlogi z dne 16. 6. 2017 opisala potek predmetnega postopka in opravljena izvršilna dejanja ter predlagala, da se odpravi nezakonito početje tako, da se izda ugotovitvene sklepe. Pri vlogi z dne 15. 5. 2017 v zvezi z njeno dopolnitvijo z dne 16. 6. 2017 tako ni šlo za pritožbo proti sklepu z dne 22. 10. 2015, ampak za zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbama dolžnikov delno ugodilo in sklep v točki II. izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje vlogo z dne 15. 5. 2017 v zvezi z dopolnitvijo z dne 16. 6. 2017 obravnava kot zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po določbi 52. člena ZIZ, pri tem pa upošteva, da je vlogo z dne 15. 5. 2017 vložil dolžnik sam, vlogo z dne 16. 6. 2017 pa sta vložila oba dolžnika.

O pritožbi proti sklepu z dne 31. 7. 2017

14Dolžnika sta v vlogah z dne 4. 7. 2017 in z dne 14. 7. 2017 predlagala izdajo popravnega sklepa zaradi napačnih navedb glavnice v sklepu z dne 30. 9. 2014 in v sklepu z dne 20. 6. 2017 ter navedla, da se v predmetni zadevi izterjuje glavnica v višini 505,89 EUR in da sodišče o tem ni obvestilo dolžnikovega dolžnika X d.o.o.

15Po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom. Upnik je vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave pravdnih stroškov v višini 758,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2013 dalje ter stroškov izvršilnega predloga, sodišče pa je s sklepom o izvršbi z dne 30. 9. 2014 dovolilo izvršbo zaradi izterjave pravdnih stroškov v višini 505,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 11. 2013 dalje ter stroškov izvršilnega predloga, v presežku pa je predlog za izvršbo zavrnilo. Tako v uvodu sklepa o izvršbi z dne 30. 9. 2014 kot v uvodu sklepa z dne 20. 6. 2017 je kot sporni predmet naveden znesek izterjave 758,68 EUR, katerega popravo na znesek 505,78 EUR, za katerega je bila izvršba dovoljena, predlagata dolžnika. Glede na to, da pri navedbi spornega predmeta v omenjenih sklepih ni prišlo do napake, pisne pomote ali neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, ampak gre zgolj za zapis vrednosti spornega predmeta kot ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, niso podani pogoji za izdajo popravnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, tudi sicer pa je sodišče prve stopnje v utemeljitev svoje odločitve navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje nanje.

16Pritožbeno sodišče še dodaja, da je vrednost spornega predmeta pomembna samo zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti in pravice do revizije (primerjaj 39. in 45. člen ZPP) ter v drugih primerih, ki so določeni z ZPP. Ti primeri so podani pri opredelitvi spora majhne vrednosti, pri presoji pogojev za izdajo nedokumentarnega plačilnega naloga, pri vprašanju nadomeščanja odvetnika po odvetniškem pripravniku v gospodarskih sporih, zunaj teh primerov pa je vrednost spornega predmeta irelevantna (glej J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem; 1. knjiga, komentar k členu 39, str. 216).

17Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).