VSM Sklep I Cpg 261/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

I. Ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 903/2015 z dne 23. 5. 2017 po tar. št. 30010 ZST-1 v višini 33,00 EUR se ugodi in citirani plačilni nalog razveljavi.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki ugovorne stroške v znesku 71,39 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 903/2015 z dne 23. 5. 2017 po tar. št. 1121 ZST-1 v višini 405,00 EUR se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje plačati sodno takso za pritožbo, ki je odmerjena s plačilnim nalogom opr. št. I Pg 903/2015 z dne 23. 5. 2017 po tar. št. 1121 ZST-1 v višini 405,00 EUR, pri čemer se že plačana sodna taksa v znesku 66,00 EUR všteje v dolgovano taksno obveznost, tako da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso še v znesku 339,00 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 25,81 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 903/2015 z dne 23. 5. 2017 po tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v višini 405,00 EUR in plačilni nalog opr. št. I Pg 903/2015 z dne 23. 5. 2017 po tar. št. 310 ZST-1 v višini 33,00 EUR zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati sodno takso za pritožbo, ki je odmerjena s plačilnim nalogom opr. št. I Pg 903/2015 z dne 23. 5. 2017 po tar. št. 1121 ZST-1 v višini 405,00 EUR in plačilnim nalogom opr. št. I Pg 903/2015 z dne 23. 5. 2017 po tar. št. 310 ZST-1 v višini 33,00 EUR (II. točka izreka).

2Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da po določbi šestega odstavka 185. člena ZPP zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe, torej ga je mogoče izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo, ki temelji na sklepu o dovolitvi spremembe tožbe, zato je sklicevanje sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 23. 5. 2017 in v izpodbijanem sklepu na določilo tar. št. 310 ZST-1, očitno zgrešeno. Tožena stranka tako posebne takse za pritožbo zoper sklep o dovolitvi spremembe tožbe ni bila dolžna plačati.

Ker tožeča stranka ni določila vrednosti spornega predmeta za podrejeni tožbeni zahtevek, jo je bilo prvostopno sodišče dolžno pozvati k temu oziroma v primeru, ko te vrednosti ne bi sporočila, samo odločiti o tej vrednosti, tega pa doslej še ni storilo. Sicer napačna ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da znaša vrednost podrejenega tožbenega zahtevka 9.700,00 EUR, ne more nadomestiti tožnikove izjave o vrednosti niti sklepa sodišča iz tretjega odstavka 44. člena ZPP, zato je odmera takse za pritožbo preuranjena, posledično nezakonita, s tem pa je zagrešena zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, ki prinaša nezakonitost izpodbijanega sklepa. V primeru, ko bi tožeča stranka določila vrednost podrejenega tožbenega zahtevka na 9.760,00 EUR oziroma bi to storilo prvostopno sodišče, pa taksa za pritožbo zoper sodbo o podrejenem tožbenem zahtevku nikakor ne bi mogla znašati 405,00 EUR, saj je pri taksni odmeri upoštevati določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, po katerem se glede podrejenega zahtevka plačuje le tretjina takse, določena za ta zahtevek.

Tožena stranka pa je za vloženo pritožbo že plačala takso v višini 66,00 EUR, ki jo prvostopno sodišče ne z izpodbijanima plačilnima nalogoma ne z napadenim sklepom očitno ne upošteva, kljub opozorilu v taksnem ugovoru, niti se o tej pravno pomembni toženčevi trditvi z izpodbijanim sklepom ni izreklo. Zato je sodišče tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, prav tako pa tudi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Zavzema se za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi, oba plačilna naloga razveljavi, odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke pa pridrži prvostopnemu sodišču, ki naj jih skupaj s stroških obeh ugovorov naloži v plačilo tožeči stranki v osmih dneh od prejema odločitve, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Tožena stranka utemeljeno uveljavlja zmotnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je toženo stranko s plačilnim nalogom pozvalo na plačilo sodne takse v znesku 33,00 EUR za pritožbo zoper sklep o dopustitvi spremembe tožbe.

5Sodišče prve stopnje je v predmetnem gospodarskem sporu odločilo dne 31. 3. 2017 s sodbo in sklepom, izdano v obliki enovite sodne odločbe. Tožena stranka je zoper navedeno sodbo in sklep vložila pritožbo, s katero je ob izpodbijanju meritorne odločitve, sprejete s sodbo v točki V. izreka (in posledično stroškovne odločitve v točki VI. izreka), izpodbijala tudi procesno odločitev o dopustitvi spremembe tožbe, sprejeto s točko IV. izreka odločbe.

6Ker tožena stranka ni vložila samostojne pritožbe zoper odločitev o dopustitvi spremembe tožbe, ampak skupaj s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari, pri čemer ta odločitev vsebuje tudi procesno odločitev o spremembi tožbe, ni mogoče pritožniku naložiti taksne obveznosti posebej za pritožbo zoper odločitev o spremembi tožbe (ki je sicer sprejeta v obliki sklepa, ker gre za procesno odločitev) in posebej za pritožbo zoper meritorno in stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo, ker je bila sodna taksa odmerjena nepravilno, ugovoru tožene stranke ugoditi in plačilni nalog razveljaviti. Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo, je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep, ki zadeva plačilni nalog za sodno za pritožbo zoper odločitev o spremembi tožbe, spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, plačilni nalog razveljavilo in toženi stranki priznalo za vložitev ugovora potrebne pravdne stroške (3. točka 365. člena ZPP). Kot take ter v skladu z veljavno taksno tarifo je sodišče druge stopnje toženi stranki priznalo stroške za sestavo ugovora (125 točk), materialne stroške (2%) ter 22% DDV na odvetniške storitve, kar znaša, upoštevaje vrednost odvetniške točke na dan odločanja (0,459 EUR), skupaj 71,39 EUR. Te stroške je dolžna povrniti tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

7Neutemeljeno pa tožena stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog, s katerim je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo zoper prej navedeno sodbo in sklep z dne 31. 3. 2017, s katero izpodbija odločitev o spremembi tožbe (točka IV. izreka), meritorno odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku (točka V. izreka) in stroškovno odločitev (točka VI. izreka). V pritožbi upoštevno je le dejstvo, da je tožena stranka na račun sodne takse že plačala 66,00 EUR, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo pri naložitvi plačila taksne obveznosti.

8Sodišče prve stopnje je toženi stranki poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za sodbo po tar. št. 1121 ZST-1 v znesku 405,00 EUR, zoper katerega je tožena stranka ugovarjala, ker je za takso plačala 66,00 EUR in ker še ni določena sporna vrednost podrejenega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke zavrnilo z obrazložitvijo, da je s sodbo ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku na izročitev nadgradnje tovornega vozila, ter da sporna vrednost podrejenega zahtevka znaša 9.760,00 EUR, zato je sodišče od tega zneska odmerilo sodno takso za pritožbo v znesku 405,00 EUR po tar. št. 1121 ZST-1.

9Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da tožeča stranka ni določila vrednosti spornega predmeta za podrejeni tožbeni zahtevek, zaradi česar bi sodišče prve stopnje slednjo moralo k temu pozvati oziroma samo odločiti o tej vrednosti, česar pa doslej ni storilo. Ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da znaša vrednost spornega predmeta podrejenega tožbenega zahtevka 9.760,00 EUR, ne more nadomestiti izjave tožeče stranke o vrednosti niti sklepa sodišča iz tretjega odstavka 44. člena ZPP, zato je odmera sodne takse za pritožbo preuranjena in nezakonita, s čemer je zatrjevana bistvena kršitev določb postopka.

10Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

11Ob vložitvi pripravljalne vloge, s katero je tožeča stranka postavila podrejeni tožbeni zahtevek oziroma vročitvijo te vloge toženi stranki, se je slednja lahko seznanila, da tožeča stranka za podrejeni zahtevek ni določila vrednosti spornega predmeta, če je menila, da za vrednost podrejenega tožbenega zahtevka ne zadošča, da dajatveni zahtevek v višini 9.760,00 EUR predstavlja protivrednost nadgradnje iz podrejenega tožbenega zahtevka. Prav tako je bila seznanjena, da sodišče prve stopnje tožeče stranke ni pozvalo na določitev vrednosti spornega predmeta za podrejeni zahtevek in tudi ni postopalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP. Zato bi morala tožena stranka najkasneje na naroku za glavno obravnavo zatrjevane kršitve uveljaviti. Ker tega ni storila in tudi ne zatrjuje, da teh kršitev predhodno ni mogla navesti, je z uveljavljanjem le teh šele v pritožbenem postopku prekludirana.

12Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da sporna vrednost, ki jo je določilo sodišče za znesek 9.760,00 EUR, ni pravilno ugotovljena. Tretji odstavek 18. člena ZST-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v oporo pritožbenemu uveljavljanju, da se glede podrejenega zahtevka plačuje le tretjina takse, določene za ta zahtevek, se nanaša namreč le na taksno obveznost tožeče stranke za postopek na prvi stopnji za primer uveljavljanja več tožbenih zahtevkov (primarno, podredno, alternativno), ne pa na vrednost spornega predmeta. Sodišče je s plačilnim nalogom, poslanim za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, sodno takso, ob uporabi tar. št. 1121 ZST-1, pravilno odmerilo na znesek 405,00 EUR, zato je pritožba tožene stranke v tem pogledu neutemeljena. Nepravilno pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo zatrjevanega in izkazanega dejstva, da je tožena stranka na račun dolžne takse že plačala znesek 66,00 EUR, kar je potrebno upoštevati pri ugotovitvi še dolgovane taksne obveznosti, kar je sodišče druge stopnje ob presoji zadevne pritožbe kot utemeljeno upoštevalo in temu ustrezno oblikovalo izrek sprejete odločitve.

13Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP).

14Toženi stranki, delno uspešni s pritožbo (22% pritožbeni uspeh), je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Kot potrebne in v skladu z veljavno taksno tarifo je sodišče druge stopnje priznalo toženi stranki stroške za sestavo pritožbe (20 točka), 2% materialnih stroškov ter 22% DDV na odvetniške storitve, kar znaša, upoštevaje vrednost odvetniške točke na dan odločanja (0,459 EUR), skupaj 114,22 EUR. V obsegu doseženega pritožbenega uspeha je tožeča stranka tako dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 25,81 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.