VSL sklep Cst 555/2017

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik B. d. d. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijani sklep

1Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 14 v nadaljevanju: PD) je sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico (1. točka izreka) in za upravitelja imenovalo M. D., za katerega je ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko pravno organizacijske oblike L. d. o. o., Ljubljana (2. in 3. točka izreka).

2V obrazložitvi tega sklepa je pojasnilo, (1) da je upnik 24. 8. 2009, na podlagi v obliki notarskega zapisa sklenjene pogodbo o potrošniškem hipotekarnem kreditu številka 5536/4240-00, A. Š. izplačal kredit v višini 325.000,00 EUR, (2) da je dolžnica J. Š. pristopila k omenjeni pogodbi kot porok in plačnik, (3) da dolžnika svojih pogodbenih obveznosti nista redno izpolnjevala, saj nista plačevala mesečnih anuitet, zaradi česar je upnik 22. 3. 2014 odstopil od kreditne pogodbe, (4) da je stanje dolga na dan odpovedi pogodbe znašalo znašalo 306.863,44 EUR, (5) da po odpovedi pogodbe upnik ni prejel več nobenega plačila in (6) da je bilo na dan 16. 2. 2017 stanje dolga 404.373,29 EUR.

3Sodišče prve stopnje je presodilo, da dolžnica svojih obveznosti do upnika ne more izpolniti. Dolžnica namreč ni prerekala upnikovih navedb, da prejema plačo, pri čemer pa ni navedla niti dokazala, da njeni mesečni prejemki znašajo vsaj 67.000,00 EUR mesečno. Zato je presodilo, da je domneva trajnejše nelikvidnosti iz prve alineje tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP podana. Presojo o upnikovi procesni legitimaciji pa je oprlo na določilo 3. točke 231. člena ZFPPIPP.

4Predlogu dolžnice za preložitev naroka za začetek stečajnega postopka, ki ga je sodišče opravilo 11. 5. 2017, ni ugodilo zato, ker zdravniškega potrdila dolžnica ni predložila na predpisanem obrazcu. Poleg tega je iz potrdila razvidno le, da da v obdobju od 9. 5. 2017do 12. 5. 2017 ni bila sposobna za delo, ne pa tudi, da se zaradi bolezni ni sposobna udeležiti naroka, pa tudi tega ne, za kakšno bolezen gre pri dolžnici.

Pritožba dolžnice

5Proti temu sklepu se je dolžnica pravočasno pritožila (PD 18). Po njenem stališču je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določil stečajnega postopka, ker kljub predloženemu zdravniškemu opravičilu naroka ni preložilo. Če potrdilo, v katerem je navedeno, da za delo ni sposobna, zadošča za delodajalca, bi po njenem moralo tudi za sodišče. Zato je nedvomno obstajal utemeljen razlog in bolezen. Čeprav je pred narokom na sodišče poklicala, je sodišče ni opozorilo, da je treba predložiti zdravniško opravičilo na ustreznem obrazcu. Tako opravičilo pa bi, glede na diagnozo takoj dobila. Bila je prepričana, da bo imela dovolj časa, da se po preboleli, nenadni in nepredvideni bolezni ustrezno pripravi na narok.

6K pritožbi je predložila tudi sklep Okrajnega sodišča v Domžalah In 259/2013 z dne 28. 3. 2017 in navedla, da je v tem sklepu sodišče ugotovilo, da notarski zapis v razmerju do nje kot porokinje ob vložitvi predloga za izvršbo še ni bil izvršljiv, kar pa preprečuje izvršbo. Zavzela je stališče, da je upnica začetek stečajnega postopka predlagala le iz razloga, ker ni uspela v postopku izvršbe.

K odločitvi o pritožbi

7Pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

8Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje narok za začetek stečajnega postopka, ki ga je opravilo 11. 5. 2017, preložiti, češ da je zdravniško potrdilo izdala koncesionirana zdravnica, zaradi česar je nedvomno obstajal utemeljen razlog in bolezen. Iz določila drugega odstavka 115. člena ZPP, ki se na podlagi določila prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja tudi v insolvenčnem postopku izhaja, da sodišče lahko preloži narok, če stranka iz zdravstvenih razlogov ne pride na sodišče, vendar le, če ne pride zaradi nenadne nepredvidljive bolezni, ki onemogoča prehod na sodišče ali sodelovanje na naroku ter če predloži zdravniško potrdilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takega obrazca pritožnica ni priložila. Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo (glej sodbo VSRS II Ips 334/2007 z dne 17. 4. 2008). Taka je tudi splošna sodna praksa.¹

9Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče dolžnico opozoriti, na kakšnem obrazcu mora predložiti prošnjo za preložitev in kaj mora biti iz zdravniškega opravičila razvidno. Sodišče je sicer dolžno stranke postopka opozoriti na njihove procesne pravice (npr. na pravice, povezane s pooblaščencem stranke² ali npr. na pravico do uporabe svojega jezika v postopku³). Iz zakona pa ne izhaja, da jim je dolžno nuditi tudi do te mere konkretizirano pravno pomoč, da s svojimi predlogi uspejo. Sodišče namreč ni niti ne sme postati pooblaščenec stranke. To pa bi se zgodilo, če bi stranke povsem natančno v vsem poučevalo, kaj morajo storiti, da s svojimi predlogi uspejo.

10Po določilu prve alineje tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP se pri dolžniku, ki je potrošnik, šteje, da je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev. In prav to se je zgodilo dolžnici.

11Pritožnica namreč ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da kot dolžnica ni niti navedla niti dokazovala, da prejema mesečne dohodke, ki znašajo vsaj 67.000,00 EUR. Tudi ni prerekala prvostopenjske ugotovitve, da je njen dolg do upnika B. d. d. na dan 16. 2. 2017 znašal 404.373,29 EUR niti presoje sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da je po odstopu od pogodbe 22. 3. 2013 upniku poplačevala zapadle terjatve. Zato zatrjevane domneve insolventnosti ni izpodbila. Prav tako ni izpodbila presoje, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predmetnega predloga za začetek stečajnega postopka proti njej.

12Ker torej ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o tem, koliko znaša njen dolg do upnika niti presoji, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo zneska 67.000,00 EUR, s sklicevanjem na citirani sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 28. 3. 2017 ni izpodbila pravilne presoje sodišča prve stopnje, da je pri njej podana domneva insolventnosti in da je upnik aktivno legitimiran z vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 129. člena ZFPPIPP, po katerem vsak upnik sam nosi svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

-------------------------------

¹ Primerjaj sodbo VSK Cpg 72/2017 z dne 25. 5. 2017, sodba VSL I Cpg 345/2016 z dne 12. 4. 2017 ...

² Prim. prvi odstavek 81. člena ZPP.

³ Prim.102. člen ZPP.