VSM Sklep IV Kp 45069/2014

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega Z. F. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

1Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 45069/2014 z dne 3. 2. 2017 obdolženega Z. F. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s členom 54 KZ-1. Po 57. in 58. členu KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je določilo kazen štiri mesece zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da oškodovanki P. d.o.o. povrne znesek pridobljene protipravne premoženjske koristi v višini 4.246,31 EUR. V kolikor obdolženec ne izpolni posebnega pogoja, se mu lahko rok za izpolnitev obveznosti podaljša v mejah preizkusne dobe ali pa prekliče pogojna obsodba in izreče kazen. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovani družbi plačati znesek 4.246,31 EUR, s presežkom pa se oškodovanka napoti na pot civilne pravde. Po prvem odstavku 95. člena ZKP pa je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka, in sicer pričnine v znesku 246,20 EUR ter sodno takso v višini dvakrat po 80,00 EUR.

2Proti tej sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik. V pritožbi navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in obdolženca oprosti kaznivega dejanja pod obtožbo, podrejeno pa zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu napadene sodbe po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP ugotovilo, da so izrek sodbe in razlogi sodbe glede odločbe o kazenski sankciji popolnoma nejasni, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je obdolžencu, ki ga je spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja, izreklo pogojno obsodbo in v okviru nje po tretjem odstavku 57. člena KZ-1 določilo tudi poseben pogoj, in sicer da obdolženi oškodovani družbi P. d.o.o. povrne znesek s kaznivim dejanjem pridobljene protipravne premoženjske koristi v višini 4.246,31 EUR, pri tem pa v izreku zapisalo, da v koliko obdolženi ne bo izpolnil posebnega pogoja, se mu lahko rok za izpolnitev obveznosti podaljša v mejah preizkusne dobe ali pa prekliče pogojna obsodba in izreče kazen. Roka, v katerem je dolžan izpolniti poseben pogoj, pa sodišče v izreku sodbe ni navedlo. Tudi v obrazložitvi sodbe (točka 8), kjer navaja razloge, s katerimi utemeljuje izrek pogojne obsodbe, z njo določene kazni zapora, preizkusne dobe in naložitev posebnega pogoja obdolžencu, sodišče prve stopnje ne navaja, v kakšnem roku mora obdolženi poseben pogoj izpolniti. Razlaga le, da se mu lahko rok za izpolnitev obveznosti podaljša v mejah preizkusne dobe ali pa pogojna obsodba prekliče in izreče kazen. Navaja torej to, kar je zapisano tudi v izreku sodbe. Tak izrek in razlogi sodbe so popolnoma nejasni, saj je določitev časovnega roka, v katerem je obdolženi dolžan izpolniti s pogojno obsodbo naloženo mu obveznost, nujen sestavni del izreka, o tem pa mora sodba imeti tudi ustrezne razloge.

5Ob navedenem ni prezreti tudi tega, da pisni odpravki sodbe, ki so bili vročeni strankam v postopku, v izreku niso enaki razglašeni sodbi. Iz zapisnika o glavni obravnavi (l. št. 262) je namreč razvidno, da je v izreku z roko pripisan rok šest mesecev od pravnomočnosti sodbe kot rok, v katerem mora obdolženec izpolniti poseben pogoj. Gre za popravek izvirnika sodbe, ki ga je lastnoročno podpisal sodnik, ki je sodbo razglasil. Navedeno pomeni, da razglašena sodba ni enaka pisno izdelani sodbi, pri čemer pa slednje ni mogoče popraviti skladno z določbami 365. člena ZKP glede na to, da tudi obrazložitev sodbe ne vsebuje razlogov o tem, v kakšen roku je obdolženi dolžan izpolniti s pogojno obsodbo naložen posebni pogoj.

6Obrazloženo predstavlja v točki 4 te odločbe ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, slednja pa ima vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).

7V ponovnem sojenju bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljeno kršitev, kritično bo presodilo pritožbena izvajanja zagovornika, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na naravo ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati, zatem pa bo po izvedbi vseh materialnopravno relevantnih dokazov o obtožbi vnovič odločilo.