VSL Sklep II Cp 1649/2017

I. Pritožbi prve nasprotne udeleženke se delno ugodi, pritožbi tretjega nasprotnega udeleženca pa v celoti in se sklep sodišča prve stopnje (po pritožbi prve nasprotne udeleženke) razveljavi v 1. točki izreka glede odločitve o parcelah št. 292/29 k.o. X, št. 274/526 k.o. X, št. 274/143 k.o. X, št. 292/83 k.o. X , št. 292/77 k.o. X, v 2. točki izreka glede prisojene odškodnine v skupnem znesku 1.776,53 EUR ter (ob upoštevanju obeh pritožb) v stroškovni odločitvi (4. in 5. točka izreka sklepa) in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba prve nasprotne udeleženke zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 28. 3. 2017:

- odločilo (1. točka izreka), da je Občina zavezanka za vračilo zaplenjenega nepremičnega premoženja v last in da je dolžna vrniti v zapuščino po pokojnem F. A., roj. ..., umrlemu ..., parcelo št. 292/99 k.o. X (v izmeri 7014 m2), parcelo št. 292/100 k.o. X (v izmeri 752 m2), parcelo št. 292/101 k.o. X (v izmeri 694 m2), 1088/1164 parcele št. 292/29 k.o. X (v izmeri 1164 m2), parcelo št. 292/30 k.o. X (v izmeri 396 m2), 756/771 parcele št. 292/38 k.o. X (v izmeri 771 m2), 1165/5076 parcele št. 292/83 k.o. X (v izmeri 5076 m2), 1165/3700 parcele št. 292/77 k.o. X (v izmeri 3700 m2), parcelo št. 292/75 k.o. X (v izmeri 394 m2), parcelo št. 274/210 k.o. X (v izmeri 781 m2), 2287/5694 parcele št. 274/526 k.o. X (v izmeri 5694 m2), 2773/2884 parcele št. 274/259 k.o. X (v izmeri 2884 m2) in 52/1701 parcele št. 274/143 k.o. X (v izmeri 1701 m2),

- odločilo, da je dolžna Republika Slovenija skrbniku za posebni primer iz 5. točke sklepa istega sodišča N 7/2006 z dne 24. 3. 2015 za zaplenjeno nepremično premoženje, in sicer parcelo št. 292/76 (v izmeri 380 m2), parcelo št. 292/29 (v izmeri 76 m2), parcelo št. 292/77 (v izmeri 1128 m2), parcelo št. 292/83 (v izmeri 175 m2), parcelo št. 274/143 (v izmeri 101 m2) in parcelo št. 274/526 (v izmeri 3407 m2), vse k.o. X, v roku 30-ih dni po pravnomočnosti predmetnega sklepa izplačati odškodnino v višini 1.876,27 EUR, vse v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uredba), z obrestmi, tekočimi od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, tj. od 12.7.1993 do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitev obveznic pa z obrestmi, kot jih določa Uredba (2. točka izreka),

- zavrglo predlog za izdajo dodatnega sklepa za parcele št. 1220/2 k.o. Y, št. 1220/1 k.o. Y, št. 514/1 k.o. Y, št. 514/3 k.o. Y, št. 541 k.o. Z, št. 524 k.o. Z, št. 852/3 k.o. Z, št. 75 k.o. Z, št. 292/17 k.o. X, št. 274/191 k.o. X, št. 274/192 k.o. X, št. 274/194 k.o. X, št. 292/53 k.o. X, št. 262/3 k.o. X, št. 274/1 k.o. X, št. 274/2 k.o. X, št. 274/193 k.o. X, št. 202 k.o. X, št. 292/31 k.o. X, št. 292/39 k.o. X, št. 292/44 k.o. X, št. 282/45 k.o. X, št. 292/46 k.o. X, št. 292/14 k.o. X, št. 292/13 k.o. X, št. 292/6 k.o. X, št. 1155/4 k.o. X, št. 1155/3 k.o. X, št. 1155/1 k.o. X, št. 1135 k.o. X, št. 1136 k.o. X, št. 1137 k.o. X, št. 1138 k.o. X, št. 1139 k.o. X, št. 1140 k.o. X, št. 1147 k.o. X, št. 274/190 k.o. X, št. 262/2 k.o. X, št. 263/6 k.o. X, št. 262/7 k.o. X, št. 262/6 k.o. X, št. 262/9 k.o. X, št. 274/188 k.o. X, št. 274/186 k.o. X, št. 274/184 k.o. X, št. 274/182 k.o. X, št. 274/171 k.o. X, št. 274/180 k.o. X, št. 274/177 k.o. X, št. 274 /146 k.o. X, št. 274/136 k.o. X, št. 274/137 k.o. X, št. 274/139 k.o. X, št. 274/140 k.o. X, št. 274/144 k.o. X, št. 274/165 k.o. X, št. 292/16 k.o. X, št. 292/18 k.o. X, št. 292/3 k.o. X, št. 292/9 k.o. X, št. 263/1 k.o. X, št. 697/1 k.o. Q, št. 781 k.o. Q (3. točka izreka),

- odločilo, da je dolžna Republika Slovenija predlagateljem v roku 15-ih dni od vročitve predmetnega sklepa povrniti stroške v znesku 9.155 EUR (4. točka izreka),

- odločilo, da je dolžan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije predlagateljem v roku 15-ih dni od vročitve predmetnega sklepa povrniti stroške v znesku 23.541,55 EUR (5. točka izreka).

2Zoper sklep sta se pritožila prva nasprotna udeleženka in tretji nasprotni udeleženec.

3Prva nasprotna udeleženka (Občina ...) se zoper sklep v 1. točki izreka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče naj bi neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po postavitvi izvedenca gradbene oziroma prostorske stroke. Obrazložitev, ki jo je v zvezi z zavrnitvijo podalo, ni ustrezna. Razloge za zavrnitev dokaza bi moralo pojasniti tako, da je stranki dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga, in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade. Poudarja, da s pritegnitvijo izvedenca gradbene oziroma prostorske stroke nikakor ne bi šlo za podvajanje dela z izvedencem. Ni moč enačiti izvedencev geodetske in gradbene oziroma prostorske stroke. Navaja, kaj je omenjala v pripravljalnih spisih z dne 28. 5. 2012, z dne 2. 12. 2016 in z dne 27. 3. 2017. Sodišče je napačno zaključilo, da v postopku ni bilo dokazano, da gre v primeru parcel št. 292/99, št. 292/101, št. 292/30, št. 292/38, št. 292/75 in št. 274/259, vse k.o. X, za pozidana stavbna zemljišča. Sama je v postopku zatrjevala, da je Občina dne 12. 2. 1987 sprejela Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznice A. Pojasnjuje, kakšni so bili učinki tega odloka. Kot dokaz je v spisu z dne 28. 5. 2012 predlagala tako ogled na kraju samem kot tudi postavitev izvedenca geodetske stroke in izvedenca gradbene stroke. V nadaljevanju poudarja, da glede na določbe ZDen nobene od nepremičnin (ki jih našteva) ni moč vrniti v naravi. Brez postavitve izvedenca gradbene oziroma prostorske stroke sodišče ni moglo raziskati vseh okoliščin, zaradi česar je ostalo dejansko stanje neugotovljeno (napačno) ugotovljeno. Sodišče je na parcelah št. 292/29 in št. 274/143, k.o. X, po katerih poteka cesta, predlagateljem napačno vrnilo lastninsko pravico v deležu. Pri omenjenih parcelah gre za pozidano stavbno zemljišče, ki je v funkciji javnega dobra in ki se ne vrača v naravi. Najprej bi bilo potrebno opraviti parcelacijo, s katero bi nastale nove parcele, in šele nato bi bilo moč samo na kmetijskem zemljišču vrniti lastninsko pravico. Prav tako je sodišče predlagateljem napačno vrnilo lastninsko pravico na parceli št. 274/526, k.o. X, ki predstavlja vodno zemljišče in ki je prav tako javno dobro. Parcela št. 292/83, k.o. X, pa predstavlja zazidano javno dobro, ki se prav tako ne vrača v naravi. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu z dne 16. 9. 2015 odločilo tudi, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo. Sodišče prve stopnje pa o pritožbenih stroških sploh ni odločilo. Poudarja tudi, da je založila predujem v višini 1.000,00 EUR za izvedenca, ki bi ji moral biti povrnjen.

4Ostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

5Tretji nasprotni udeleženec (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) se pritožuje zoper 5. točko izreka (stroškovno odločitev) in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v tem delu razveljavi, pravilno odmeri stroške oziroma zadevo vrne v ponovno odločanje. V nadaljevanju obširno razlaga, zakaj naj bi bila izpodbijana odločitev napačna.

6Na njegovo pritožbo je odgovorila prva nasprotna udeleženka, ki pojasnjuje, v katerem delu se z njo strinja (in v katerem delu ne).

7Pritožba prve nasprotne udeleženke je delno utemeljena, pritožba tretjega nasprotnega udeleženca pa v celoti.

8Zakaj je zavrnilo dokazni predlog prve nasprotne udeleženke po postavitvi izvedenca gradbene in prostorske stroke, je sodišče prve stopnje konkretno pojasnilo v 23. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožničin očitek, da ji podani razlogi ne omogočajo preizkusa te odločitve (zavrnitve), so zato neutemeljeni, hkrati pa v nasprotju (protislovju) z njenimi nadaljnjimi navedbami, s katerimi razlogom sodišča prve stopnje vsebinsko oporeka. Ti s strani sodišča prve stopnje podani razlogi pa so ne le jasni, ampak hkrati tudi prepričljivi. Zmotno je pritožbeno naziranje, da naj bi sodišče prve stopnje (preprosto) enačilo izvedence geodetske in izvedence gradbene (oziroma prostorske) stroke. Slednje je namreč navedlo "zgolj", da je nalogo, glede katere naj bi bil postavljen izvedenec gradbene (prostorske) stroke, opravil že v postopku angažirani izvedenec geodetske stroke oziroma da je lahko aktualno stanje predmetnih nepremičnin ugotovilo na podlagi izvedenčevih ugotovitev in listin v spisu (priloge C19 - C25).¹ Pritožničino oporekanje, češ da sodišče prve stopnje brez postavitve izvedenca gradbene (prostorske) stroke ni moglo raziskati vseh okoliščin, je presplošno in neprepričljivo. Posledično je njeno (sicer prav tako presplošno) poudarjanje, kaj naj bi v zvezi z razlogi za postavitev takšnega izvedenca zatrjevala v posameznih, v postopku na prvi stopnji podanih vlogah, za presojo pravilnosti (zakonitosti) odločitve sodišča prve stopnje nebistveno, (nekonkretizirano) navajanje, da naj bi sodišče prve stopnje zaradi takšne odločitve zmotno (nepopolno) ugotovilo dejansko stanje pa neutemeljeno.

9Sodišče prve stopnje je nadalje v točkah 1 - 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo obrazložilo, zakaj je lahko zaključilo, da (kot je to zatrjevala/zatrjuje pritožnica) obstoj² gradbenih objektov na parcelah št. 292/99, št. 292/101, št. 292/30, št. 292/38, št. 292/75 in št. 274/259, vse k.o. X, ni izkazan.³ Tudi v tem oziru pritožnica zgolj s poudarjanjem, kaj naj bi zatrjevala v postopku na prvi stopnji, ne vzbudi nobenega pomisleka v pravilnost izpodbijane odločitve. Prav tako je brezpredmetno njeno navajanje, da je v dokaz svojih trditev predlagala opravo ogleda na kraju samem ter postavitev izvedenca gradbene stroke in izvedenca geodetske stroke. Kot je bilo poudarjeno v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa, je lahko sodišče prve stopnje že na podlagi ugotovitev izvedenca geodetske stroke in listin, na katere se sklicuje, presodilo utemeljenost trditev prve nasprotne udeleženke. Slednja (tudi) v pritožbi omenja obstoj ustreznih objektov in infrastrukture (na omenjenih parcelah), ki pa jih ustrezno (konkretno) niti ne opredeli (opiše).

10Glede parcel št. 292/29, 274/143, 274/526, 292/83 in 292/77, vse k.o. X, je sodišče prve stopnje sicer natančno obrazložilo, za kateri del njihove površine obstajajo ovire za vračilo v naravi (in zakaj).⁴ Vendar pa je nato z določitvijo in vračilom deleža⁵ na omenjenih petih parcelah ravnalo napačno, čemur pritožnica upravičeno oporeka. Solastninski delež se namreč nanaša na celotno parcelo, torej tudi na tisti njen realni del (površino), za katerega je sodišče prve stopnje samo ugotovilo, da ga v naravi ni moč vrniti. Prva nasprotna udeleženka zato pravilno pojasnjuje, da je ta "problem" moč rešiti samo s parcelacijo in nastankom samostojnih parcel,⁶ in sicer tistih, ki jih je moč vrniti v naravi, in tistih, za katere to ne velja.⁷ V skladu z navedenim je bilo potrebno glede teh parcel izpodbijani sklep v 1. točki izreka, posledično pa v 2. točki izreka glede odškodnine, ki jo je sodišče prve stopnje zanje prisodilo, in (upoštevaje obe pritožbi) tudi v stroškovni odločitvi (4. in 5. točka izreka sklepa)⁸ razveljaviti ter v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP⁹ v zvezi s 37. členom ZNP¹⁰).

11V preostalem pa je bilo potrebno pritožbo prve nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje¹¹ v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva pojasnilo iz predhodne točke obrazložitve te odločbe.

¹ Kar z drugimi besedami pomeni, da za postavitev s strani pritožnika predlaganega izvedenca gradbene (prostorske) stroke, ni bilo nobene potrebe.
² Ki bi upoštevaje določbe 32. člena Zakona o denacionalizaciji/ZDen (Uradni list RS/I, št. 27/1991, s kasnejšimi spremembami) pomenil oviro za vračilo v naravi.
³ Glede enakih ugotovitev (zaključkov) za parceli št. 292/100 in št. 274/210 (obe k.o. X) glej 12. in 13. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Glej 9. - 11., 14., 15. in 25. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁵ Ki ga je izračunalo kot razmerje med tisto površino posamezne parcele, ki jo je moč vrniti v naravi, in celotno površino parcele.
⁶ Del zemljiške parcele, ki nima stvarnopravne samostojnosti tudi ne more biti predmet lastninske pravice oziroma njenega prenosa (Glej npr. VS RS II Ips 194/2006 z dne 23. 10. 2008, II Ips 571/2009 z dne 6. 6. 2013 in VSL sklep II Cp 2113 z dne 28. 10. 2015).
⁷ In pri katerih pride v poštev odškodnina.
⁸ Ker je takšna odločitev (zgolj) posledica delne ugoditve pritožbi prve nasprotne udeleženke zoper odločitev o glavni stvari, se to sodišče do očitkov (razlogov) obeh pritožnikov zoper stroškovno odločitev ni (posebej) opredeljevalo.
⁹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
¹⁰ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.
¹¹ Ki v tem delu tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.